Nemško-francoski vrh za »ponovno oživitev in preureditev« Evrope
Macron in Merklova o evropski politiki azila, zunanji in obrambni politiki in razvoju gospodarske in denarne unije.
Odpri galerijo
Do konca junija pa Merklova in Macron pričakujeta kompromis, tega naj bi dosegli še pred zasedanjem Sveta Evrope ob koncu tega meseca.
Berlin – Nemčija in Francija končno začenjata pogovore o »ponovni oživitvi in preureditvi« Evrope, kot se je ob srečanju s predsednikom Emmanuelom Macronom izrazila kanclerka Angela Merkel. Gre za evropsko politiko azila, zunanjo in obrambno politiko ter nadaljnji razvoj gospodarske in denarne unije.
Vsaj pri nekaterih točkah se stališča osrednjih evropskih držav še precej razlikujejo. Kompromis, ki ga pričakujeta Merklova in Macron, naj bi dosegli še pred zasedanjem evropskega sveta konec junija, a je francoski predsednik svoje videnje globokih reform evrskega območja in EU že lani predstavil v govoru na univerzi Sorbona in z njim vzbudil številne nemške dvome. Med drugim je predlagal finančnega ministra in proračun evrskega območja, kar konservativno Nemčijo spominja na organiziran transfer sredstev, in tudi kanclerka je v skladu z dosedanjo evrsko politiko svoje vlade v četrtek poleg solidarnosti poudarjala prizadevanja za večjo konkurenčnost.
Gre za različne izkušnje osrednjih evropskih držav, tudi sodobne. Ko francoski predsednik govori o močnih dvomih znotraj posameznih držav in nacionalističnih vizijah, ki jih prinašajo preizkušnje suverenosti Evrope ter veliki tehnološki in okoljski prelomi, misli na nacionaliste svoje države, ki so pred njegovim nastopom marširali na sam francoski politični vrh. Nemški konservativci pa se ob omembi evropskega nacionalizma nelagodno ozrejo proti tretji največji nemški stranki Alternativi za Nemčijo, ki je nastala kot liberalna nasprotnica evropskega reševanja bankrotiranih držav. To je skupaj s prejšnjim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublejem med evrsko krizo omejevala tudi kanclerka Merklova v prepričanju, da si je tudi njena država opomogla šele s strukturnimi reformami. Na tiskovni konferenci z Macronom je omenjala »mešanico solidarnosti in nacionalnih prizadevanj« v uspešnih programih Španije, Irske in Portugalske.
Na razpravah o evrski in evropski prihodnosti bodo na mizi najrazličnejši predlogi, saj sta nemška kanclerka in francoski predsednik soglašala, da območje skupne evropske valute še ni docela zavarovano pred krizami - in to ne le francoski predlogi. Kanclerka je na tiskovni konferenci omenjala večjo uporabo evropskih reševalnih skladov, kar je med prvimi predlagal Schäuble, pogovarjali pa se bodo tudi o bančni uniji in v bolj oddaljeni prihodnosti morda celo o skupnih varščinah za bančne depozite. Nekateri kanclerki pripisujejo še idejo »jumbo sveta« finančnih in gospodarskih ministrov evrskega območja. A je predsednik Macron na mestu prihodnjega Humboldtovega foruma v na novo zgrajenem berlinskem mestnem gradu govoril tudi o načelu univerzalnosti, sedanji trenutek pa je po njegovem prepričanju odločilen, zato so v prihodnjih tednih in mesecih vroče razprave na osi Berlin-Pariz zagotovljene.
Voditelja osrednjih evropskih držav napovedujeta tudi pogovore o skupni politiki do azila, da bi lahko ohranili svobodo gibanja v evropskem prostoru, ter o zunanji in varnostni politiki. Zadnja desetletja miru v Evropi so zgodovinsko nekaj posebnega, je mirovni projekt Evropa ocenila kanclerka in opomnila, da ga zaradi samoumevnosti nekateri ne jemljejo dovolj resno. Ob grozljivi vojni v Siriji izkušamo, kakšne nevarnosti prežijo nedaleč od Evrope, je dejala, omenila pa je tudi Ukrajino. »Živimo v resnično enkratnem trenutku evropske avanture,« je soglašal Macron.
K vsemu naštetemu sta voditelja Nemčije in Francije dodala sodelovanje pri znanosti, raziskovanju in inovacijah, ki bodo odločali o blaginji prihodnosti, Nemčija in Francija na novo oblikujeta tudi svoje odnose, saj načrtujeta novo elizejsko pogodbo, potem ko je stara postavila temelje dosedanjega evropskega združevanja. »Naši predhodniki so imeli moč za zoperstavljanje nevarnim vetrovom in mislim, da se to danes pričakuje tudi od nas,« je poudaril Macron.
Tako nemška kanclerka kot francoski predsednik se - vsak zase - prihodnji teden odpravljata v ZDA in Angela Merkel hoče z obiskom v Beli hiši pokazati, kako pomembno je zanjo transatlantsko zavezništvo, pa čeprav so pri nekaterih vprašanjih razlike v mnenjih. Pri teh bo predstavila evropsko perspektivo, ob številnih nedemokratičnih razvojih na tem svetu pa je transatlantsko zavezništvo vendarle »pravi zaklad, ki ga vsaj jaz nameravam negovati«. Tudi Macron, ki se že zdaj lahko pohvali z dobrimi odnosi z ameriškim predsednikom, se bo v Washingtonu lotil trgovinskih vprašanj. Ob preveliki kitajski proizvodnji jekla in aluminija pri nekaterih vidi podobnosti med Evropo in ZDA, a se bo tudi on zavzemal za vrnitev pogajanj v okvir Svetovne trgovinske organizacije.
Vsaj pri nekaterih točkah se stališča osrednjih evropskih držav še precej razlikujejo. Kompromis, ki ga pričakujeta Merklova in Macron, naj bi dosegli še pred zasedanjem evropskega sveta konec junija, a je francoski predsednik svoje videnje globokih reform evrskega območja in EU že lani predstavil v govoru na univerzi Sorbona in z njim vzbudil številne nemške dvome. Med drugim je predlagal finančnega ministra in proračun evrskega območja, kar konservativno Nemčijo spominja na organiziran transfer sredstev, in tudi kanclerka je v skladu z dosedanjo evrsko politiko svoje vlade v četrtek poleg solidarnosti poudarjala prizadevanja za večjo konkurenčnost.
Gre za različne izkušnje osrednjih evropskih držav, tudi sodobne. Ko francoski predsednik govori o močnih dvomih znotraj posameznih držav in nacionalističnih vizijah, ki jih prinašajo preizkušnje suverenosti Evrope ter veliki tehnološki in okoljski prelomi, misli na nacionaliste svoje države, ki so pred njegovim nastopom marširali na sam francoski politični vrh. Nemški konservativci pa se ob omembi evropskega nacionalizma nelagodno ozrejo proti tretji največji nemški stranki Alternativi za Nemčijo, ki je nastala kot liberalna nasprotnica evropskega reševanja bankrotiranih držav. To je skupaj s prejšnjim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublejem med evrsko krizo omejevala tudi kanclerka Merklova v prepričanju, da si je tudi njena država opomogla šele s strukturnimi reformami. Na tiskovni konferenci z Macronom je omenjala »mešanico solidarnosti in nacionalnih prizadevanj« v uspešnih programih Španije, Irske in Portugalske.
Evropska valuta ni varna
Na razpravah o evrski in evropski prihodnosti bodo na mizi najrazličnejši predlogi, saj sta nemška kanclerka in francoski predsednik soglašala, da območje skupne evropske valute še ni docela zavarovano pred krizami - in to ne le francoski predlogi. Kanclerka je na tiskovni konferenci omenjala večjo uporabo evropskih reševalnih skladov, kar je med prvimi predlagal Schäuble, pogovarjali pa se bodo tudi o bančni uniji in v bolj oddaljeni prihodnosti morda celo o skupnih varščinah za bančne depozite. Nekateri kanclerki pripisujejo še idejo »jumbo sveta« finančnih in gospodarskih ministrov evrskega območja. A je predsednik Macron na mestu prihodnjega Humboldtovega foruma v na novo zgrajenem berlinskem mestnem gradu govoril tudi o načelu univerzalnosti, sedanji trenutek pa je po njegovem prepričanju odločilen, zato so v prihodnjih tednih in mesecih vroče razprave na osi Berlin-Pariz zagotovljene.
Voditelja osrednjih evropskih držav napovedujeta tudi pogovore o skupni politiki do azila, da bi lahko ohranili svobodo gibanja v evropskem prostoru, ter o zunanji in varnostni politiki. Zadnja desetletja miru v Evropi so zgodovinsko nekaj posebnega, je mirovni projekt Evropa ocenila kanclerka in opomnila, da ga zaradi samoumevnosti nekateri ne jemljejo dovolj resno. Ob grozljivi vojni v Siriji izkušamo, kakšne nevarnosti prežijo nedaleč od Evrope, je dejala, omenila pa je tudi Ukrajino. »Živimo v resnično enkratnem trenutku evropske avanture,« je soglašal Macron.
Zaklad na drugi strani luže
K vsemu naštetemu sta voditelja Nemčije in Francije dodala sodelovanje pri znanosti, raziskovanju in inovacijah, ki bodo odločali o blaginji prihodnosti, Nemčija in Francija na novo oblikujeta tudi svoje odnose, saj načrtujeta novo elizejsko pogodbo, potem ko je stara postavila temelje dosedanjega evropskega združevanja. »Naši predhodniki so imeli moč za zoperstavljanje nevarnim vetrovom in mislim, da se to danes pričakuje tudi od nas,« je poudaril Macron.
Tako nemška kanclerka kot francoski predsednik se - vsak zase - prihodnji teden odpravljata v ZDA in Angela Merkel hoče z obiskom v Beli hiši pokazati, kako pomembno je zanjo transatlantsko zavezništvo, pa čeprav so pri nekaterih vprašanjih razlike v mnenjih. Pri teh bo predstavila evropsko perspektivo, ob številnih nedemokratičnih razvojih na tem svetu pa je transatlantsko zavezništvo vendarle »pravi zaklad, ki ga vsaj jaz nameravam negovati«. Tudi Macron, ki se že zdaj lahko pohvali z dobrimi odnosi z ameriškim predsednikom, se bo v Washingtonu lotil trgovinskih vprašanj. Ob preveliki kitajski proizvodnji jekla in aluminija pri nekaterih vidi podobnosti med Evropo in ZDA, a se bo tudi on zavzemal za vrnitev pogajanj v okvir Svetovne trgovinske organizacije.
