Tiskane izdaje
Novi predsednik Egipta je že po prvem krogu volitev pričakovano postal feldmaršal Abdel Fatah el Sisi, ki je pred slabim letom dni vodil državni udar, s katerim je »sklatil« vladavino Muslimanskih bratov in Mohameda Morsija. A Sisijeva zmaga še zdaleč ni tako prepričljiva, kot se morda zdi.
Kljub temu da prvi uradni rezultati, ki jih je objavila egiptovska volilna komisija, kažejo, da je Sisi dobil več kot 93 odstotkov glasov, je bila volilna udeležba na letošnjih predsedniških volitvah vsaj za osem odstotkov nižja kot pred dvema letoma, ko je bila za egiptovskega predsednika izvoljen islamistični kandidat Morsi.
Ker je bila udeležba v prvih dveh dneh volitev izjemno nizka – po nekaterih podatkih celo nižja od 25 odstotkov –, se je vojaški režim odločil za svojevrsten »demokratični« izum in je predsedniške volitve podaljšal za še en dan. Nekateri volivci in volivke so morali po poročilih iz Kaira, kjer so strogo varovana volišča tretji dan sicer bolj ali manj samevala, svoj glas oddati po »dekretu«. Končna volilna udeležba se je tako dvignila na uradnih 44 odstotkov, a te številke poznavalci razmer v Egiptu in predvsem vpliva tako imenovane globoke države, ki po padcu Hosnija Mubaraka pred tremi leti in štirimi meseci nikoli ni zares nehala delovati, ne jemljejo preveč resno. Realna volilna udeležba egiptovskih predsedniških volitev naj bi se gibala okoli tridesetih odstotkov.
Ne glede na to, da je za Sisijevega edinega omembe vrednega tekmeca, dolgoletnega borca za delavske pravice Hamdina Sabahija glasovalo le okoli 760.000 Egipčanov in Egipčank (ali dobre tri odstotke vseh glasov izmed uradno 25 milijonov volivcev, ki so oddali svoj glas), je feldmaršal skupaj z vladajočo vojaško hunto, če že ne ravno poraza, doživel precej hladno prho. Sisi je v televizijskem intervjuju teden dni pred volitvami namreč izjavil, da pričakuje, da ga bo na volitvah podprlo 40 milijonov sodržavljanov. To se niti slučajno ni zgodilo.
Na »volilni podaljšek«, oblasti so sredo razglasile za dela prost dan, in tudi druge nepravilnosti so se odzvale številne nevladne organizacije in glasno podvomile o legitimnosti predsedniških volitev. Poraženi kandidat Sabahi, za katerega je glasovalo manj ljudi, kot je bilo neveljavnih glasovnic (več kot milijon!), je z volišč umaknil svoje opazovalce in dejal, da oblasti vplivajo na voljo ljudstva, njegov tiskovni predstavnik Hiosam Moenis pa je dejal, da »v Egiput spet vlada enaka mentaliteta kot pred protesti proti Hosniju Mubaraku«.
Volilni rezultati jasno kažejo, da so volitve tako rekoč v celoti bojkotirali pripadniki in podporniki Muslimanskih bratov, nad katerimi je vojaški režim v zadnjih enajstih mesecih izvedel tako politični kot sodni in tudi fizični pogrom. Islamisti, ki so na prvih volitvah po Mubarakovem padcu novembra 2011 skupaj s svojimi »sateliti« prejeli 75 odstotkov glasov, so bili popolnoma umaknjeni iz egiptovskega političnega življenja, egiptovsko sodišče pa jih je 1200 obsodilo na smrt. Islamisti so Egipčane pozvali k bojkotu volitev in bili pri tem uspešni. Feldmaršalu Sisiju, ki se je rekordno hitro nalezel virusa božjega sindroma, so volivci in volivke namreč na neki način izrekli nezaupnico. »Veliko egiptovsko ljudstvo je na volitvah napisalo mrtvaški certifikat vojaškemu državnemu udaru,« so včeraj sporočili iz Stranke svobode in pravičnosti, političnega krila Muslimanskih bratov, katerih celotno vodstvo je za zapahi.
Volitve so bojkotirale tudi številne aktivistične skupine, ki so bile na osrednjem kairskem trgu Tahrir med rušenjem Hosnija Mubaraka najbolj aktivne. A aktivisti so sami sebi napisali smrtno obsodbo že lani poleti, ko so množično podprli vojaško rušenje sicer do obisti nekompetentne islamistične vladavine. Da Sisijeva zmaga v Egiptu ni ravno poskrbela za »narodno veselje«, pričajo podobe s Tahrirja, kjer se je na slavju zbralo manj ljudi, kot je bilo v času največjih protestov prodajalcev pečene koruze.
