Nizozemska pridiga: manj je več
Evropske razprave: Severne članice si želijo po brexitu dejavneje vplivati na delovanje EU
Odpri galerijo
Stabilizacijski sklad je za Rutteja napačna smer razvoja. FOTO: Vincent Kessler/Reuters
Bruselj – Da bo Nizozemska z zahtevami po vitkejši, varčnejši in učinkovitejši EU po brexitu vsaj nekoliko nadomestila vlogo Združenega kraljestva v Uniji, premier Mark Rutte pokaže v skoraj vsakem nastopu.
»Resnično trdna in enotna Evropa mora utelešati znamenit Goethejev citat: 'Mojstrstvo se pokaže v omejevanju'. Povedano drugače: manj je več,« je Rutte poudaril v govoru pred evropskim parlamentom v Strasbourgu. Nizozemska in druge severne države so se doslej v prizadevanjih na ravni EU lahko naslanjale na Veliko Britanijo. V novih okoliščinah so zasnovale novo hanzeatsko skupino. Poleg Nizozemske jo sestavljajo Irska, skandinavske članice in baltska trojica. Opazen je kanček nezaupanja do Nemčije, ker da na koncu utegne preveč popustiti francoskim pritiskom.
Neuradni vodja skupine je 51-letni liberalec Rutte, ki je na čelu nizozemske vlade od leta 2010. Nasprotuje tako načrtom o poglabljanju evrskega območja z novimi milijardnimi skladi kot povečevanju proračuna EU. Stabilizacijski sklad za ugodna posojila članicam evrskega območja na robu v krize, kakršnega je predlagala evropska komisija, je za Rutteja znamenje napačne smeri razvoja. »Najbrž bi bilo dovolj stabilizacije, če bi devetnajst članic evrske skupine uredilo proračune in dolgove,« je povedal pred parlamentarci v Strasbourgu.
Zgolj če bi se kljub ureditvi razmer v »domači hiši« znašle v krizi, bi članice lahko dobile pomoč iz reševalnega mehanizma ESM. Evrsko območje vidi kot omogočanje več blaginje vsem in ne kot njeno prerazdeljevanje med članicami. Tudi pri evropskem proračunu je skupaj z Avstrijo na čelu držav z globokimi zadržki, saj da Bruselj od njih zahteva preveč. »Za Nizozemsko je edino logično, da se mora proračun po brexitu zmanjšati,« je povedal. Sicer je okviru manjšega deleža pripravljena plačati sorazmerno večji delež.
Evropska komisija je ne glede na odhod Združenega kraljestva kot velikega plačnika predlagala višji proračun – v sedmih letih bi bil vreden 1279 milijard evrov. Nekaj je sicer rezov na področju kohezije in kmetijstva, a številne nove naloge – denimo upravljanje migracij, obramba, digitalizacija – v očeh Bruslja zahtevajo več naložb. Več manevrskega prostora za naložbe v nove prednostne naloge bi po Ruttejevem mnenju dobili s krčenjem izdatkov za kmete in bolj siromašne regije, ki skupaj predstavljajo 70 odstotkov proračuna: »V 21. stoletju se ne moremo soočiti s proračunom, v katerem se zrcali stanje izpred desetletij.«
Kot v zadnjih desetletjih Veliko Britanijo tudi Nizozemsko pri delovanju v EU vodi priseganje na zdrav razum in pragmatičnost. Rutte postavlja za temelj spoštovanje pravil, svobodno trgovino in krepitev notranjega trga EU. Bolj kot velike razprave o prihodnosti EU ga zanima izvajanje sprejetega. Manj da bi moralo biti obljubljanja in več uresničevanja. »Več in več Evrope ni odgovor na številne težave, s katerimi se spopadajo ljudje v vsakdanjem življenju. Za nekatere je vedno bolj povezana EU (ever closer union) še vedno cilj sama po sebi. Zame ne,« je povedal.
V bruseljskih kuloarjih se širijo ugibanja, da je Rutte, ki je eden izmed najbolj izkušenih premierov, primeren kandidat za katerega od najvišjih položajev v bruseljskih institucijah EU, ki jih bodo razdelili po evropskih volitvah prihodnje leto.
»Resnično trdna in enotna Evropa mora utelešati znamenit Goethejev citat: 'Mojstrstvo se pokaže v omejevanju'. Povedano drugače: manj je več,« je Rutte poudaril v govoru pred evropskim parlamentom v Strasbourgu. Nizozemska in druge severne države so se doslej v prizadevanjih na ravni EU lahko naslanjale na Veliko Britanijo. V novih okoliščinah so zasnovale novo hanzeatsko skupino. Poleg Nizozemske jo sestavljajo Irska, skandinavske članice in baltska trojica. Opazen je kanček nezaupanja do Nemčije, ker da na koncu utegne preveč popustiti francoskim pritiskom.
Neuradni vodja skupine je 51-letni liberalec Rutte, ki je na čelu nizozemske vlade od leta 2010. Nasprotuje tako načrtom o poglabljanju evrskega območja z novimi milijardnimi skladi kot povečevanju proračuna EU. Stabilizacijski sklad za ugodna posojila članicam evrskega območja na robu v krize, kakršnega je predlagala evropska komisija, je za Rutteja znamenje napačne smeri razvoja. »Najbrž bi bilo dovolj stabilizacije, če bi devetnajst članic evrske skupine uredilo proračune in dolgove,« je povedal pred parlamentarci v Strasbourgu.
Več naložb
Zgolj če bi se kljub ureditvi razmer v »domači hiši« znašle v krizi, bi članice lahko dobile pomoč iz reševalnega mehanizma ESM. Evrsko območje vidi kot omogočanje več blaginje vsem in ne kot njeno prerazdeljevanje med članicami. Tudi pri evropskem proračunu je skupaj z Avstrijo na čelu držav z globokimi zadržki, saj da Bruselj od njih zahteva preveč. »Za Nizozemsko je edino logično, da se mora proračun po brexitu zmanjšati,« je povedal. Sicer je okviru manjšega deleža pripravljena plačati sorazmerno večji delež.
Evropska komisija je ne glede na odhod Združenega kraljestva kot velikega plačnika predlagala višji proračun – v sedmih letih bi bil vreden 1279 milijard evrov. Nekaj je sicer rezov na področju kohezije in kmetijstva, a številne nove naloge – denimo upravljanje migracij, obramba, digitalizacija – v očeh Bruslja zahtevajo več naložb. Več manevrskega prostora za naložbe v nove prednostne naloge bi po Ruttejevem mnenju dobili s krčenjem izdatkov za kmete in bolj siromašne regije, ki skupaj predstavljajo 70 odstotkov proračuna: »V 21. stoletju se ne moremo soočiti s proračunom, v katerem se zrcali stanje izpred desetletij.«
Kot v zadnjih desetletjih Veliko Britanijo tudi Nizozemsko pri delovanju v EU vodi priseganje na zdrav razum in pragmatičnost. Rutte postavlja za temelj spoštovanje pravil, svobodno trgovino in krepitev notranjega trga EU. Bolj kot velike razprave o prihodnosti EU ga zanima izvajanje sprejetega. Manj da bi moralo biti obljubljanja in več uresničevanja. »Več in več Evrope ni odgovor na številne težave, s katerimi se spopadajo ljudje v vsakdanjem življenju. Za nekatere je vedno bolj povezana EU (ever closer union) še vedno cilj sama po sebi. Zame ne,« je povedal.
V bruseljskih kuloarjih se širijo ugibanja, da je Rutte, ki je eden izmed najbolj izkušenih premierov, primeren kandidat za katerega od najvišjih položajev v bruseljskih institucijah EU, ki jih bodo razdelili po evropskih volitvah prihodnje leto.
