Nizozemski proračun brez podpore v senatu

Haag – Napovedani rezi v javno porabo so na Nizozemskem upočasnili sprejemanje proračuna za prihodnje leto. Pogajanja se spreminjajo v čedalje­ večji izziv za vlado, ki mora izpolniti pričakovanja evropske­ komisije in spraviti državni­ primanjkljaj na priporočeno raven.­ Vse glasnejša in razklana opozicija ji pri tem ni v pomoč.

Vlada premiera Marka Rutteja je predlog proračuna, s katerim namerava privarčevati šest milijard evrov, poslala v Bruselj že konec septembra. To je storila brez soglasja senata, zgornjega doma parlamenta, kjer že dva tedna poteka osrednji boj za potrditev vladnih načrtov. Razmerje sil v senatu, kjer ima največ sedežev opozicija, vlado sili, da išče podporo zlasti med manjšimi strankami levice in sredine. Parlamentarna razprava je v zadnjih dneh, z umikom ene od ključnih opozicijskih strank, dosegla novo dno. Iz izjav predstavnikov nizozemskega ministrstva za finance je jasno, da bo država morala v bližnji prihodnosti poslati v Bruselj nov, osvežen predlog porabe.

Proračunske razprtije so bile pred nekaj več kot letom vzrok za padec prve Ruttejeve vlade. Nevarnost ponovitve lanskega scenarija je tokrat manjša. Težava namreč ni v vladi, temveč v opoziciji. Uresničitev rezov v javno porabo je ključen pogoj za izpolnitev obveznosti do evropske komisije, s čimer se bo Nizozemska, ki se prebija skozi tretjo recesijo od začetka svetovne gospodarske krize, izognila plačilu visoke denarne kazni. »V našem lastnem interesu je, da se ne odmikamo od tega cilja,« je v enem izmed zadnjih nastopov pred poslanci poudaril nizozemski premier.

Pogajanja so prejšnji teden zašla v slepo ulico, ko so se iz njih umaknili krščanski demokrati, in to zaradi nestrinjanja s predlaganim zaostrovanjem davčne politike. Višanje davkov, kot je odločitev komentiral vodja stranke Sybrand van Haersma Buma, »ne ustvarja delovnih mest, ampak stvari le še poslabšuje«. Krščanska demokracija da pri tem ne namerava ­sodelovati.

Odločitev tretje največje stranke v senatu, na katero so v vladi po tihem računali, je prišla kot šok. Finančnemu ministru Jeroenu Dijsselbloemu ni preostalo drugega, kot da se spusti v pogovore s skupino manjših opozicijskih strank na levici in sredini. Minister pripisuje največ možnosti za uspeh pogajanjem s stranko Zelenih in gibanjem D66.

Čakajoč na predčasne volitve

Razlogov za optimizem je z vsakim dnem manj. Nizozemski časniki so pred začetkom tretjega tedna pogajanj opozorili na težavnost Dijsselbloemove naloge. Financiele Dagblad je v uvodniku zapisal, da je način, s katerim vlada išče parlamentarno večino za potrditev svojih načrtov, »kaotičen in škodljiv za ugled nacionalne politike«. Vse bolj jasno je, da sta Mark Rutte in vodja ljudske stranke Diederik Samsom napačno ocenila razmerje moči v zgornjem domu parlamenta, ko sta njuni stranki podpisovali koalicijsko pogodbo.

Dva tedna po predstavitvi predloga proračuna nič ne kaže, da bo vladi uspelo zagotoviti dovolj podpore v senatu. Po navedbah časnika je vse videti tako, kot da kabinet in opozicija zgolj čakata na predčasne volitve. Pri de Volkskrantu so se medtem spraševali, ali je v Haagu vse res tako kaotično, kot se zdi, ali je vse skupaj le del velikega, vnaprej pripravljenega načrta. Edini rezultat dosedanjih pogajanj je bil nenaden umik krščanskih demokratov, medtem ko vse ostalo še visi v zraku. Govorjenje o kaosu je vsaj za zdaj pretirano, piše časnik in se pri tem sklicuje na dolgo nizozemsko tradicijo iskanja kompromisov in izogibanja konfliktov, ki zahteva svoj čas.

Čakanje se marsikomu zdi nesmiselno, še posebno tistim, ki verjamejo, da bo opozicija popustila prva. Rob van de Beeten, nekdanji senator, je vlado in premiera pozval, naj namesto iskanja kompromisov pokažeta več hrbtenice. Senatorji bodo po njegovih besedah glasovali proti kabinetu enkrat, morda dvakrat, potem se bodo utrudili.

Nadvse pomembno je, da v senatu, katerega vloga je preverjanje in ne blokiranje zakonov, potrjenih v spodnjem domu, prevladata red in razum. Rutte lahko na potrditev proračuna ne nazadnje veže tudi zaupnico svoji vladi. Van de Beeten ne verjame, da bo senat v težkih ekonomskih razmerah tvegal novo politično krizo.