Nova pravila za migracijske krize
Državam EU je uspelo doseči dogovor o še zadnjem delu azilno-migracijskega svežnja, tako imenovani krizni uredbi, ki ureja postopke v primeru velikega pritiska migrantov na zunanjo mejo. Vse rešitve bodo morale biti potrjene še v pogajanjih z evropskim parlamentom.
Gre za mehanizem, ki bi se sprožil v kriznih razmerah. Standardi za prosilce za azil na zunanji meji bi bili lahko nižji kot v normalnih okoliščinah, migrante bi v zbirnih centrih lahko zadrževali dlje časa, hitreje bi začelo delovati solidarnostno premeščanje ljudi po Evropi. Druge države lahko državi pod pritiskom zagotovijo druge oblike pomoči, denimo finančno.
Do zadnjega zadržki Rima
Prejšnji teden so notranji ministri odločanje odložili. Prej je imela zadržke Nemčija, ki je opozarjala na pravice prosilcev za azil. Nazadnje je Rim protestiral proti nemškemu financiranju nevladnih organizacij, ki na morju pred italijansko obalo rešujejo ljudi.
Madžarska in Poljska tradicionalno nasprotujeta takšni zakonodaji. Avstrija, Češka in Slovaška so se po neuradnih informacijah vzdržale. Odloča se sicer s kvalificirano večino.
V časih, ko EU že dolga leta sprejema migracijsko-azilni sveženj, so razmere čedalje slabše. Po podatkih Združenih narodov je letos čez Sredozemsko morje prišlo več kot 180.000 migrantov, največ v Italijo. Življenje je izgubilo več kot 2500 ljudi.
Vse manj schengna
Cilj migracijsko-azilnega svežnja EU je zagotoviti nadzor nad zunanjo mejo, vpeljati hitrejše postopke in vračanje ljudi, ki kot gospodarski migranti ne izpolnjujejo pogojev za zaščito. Unija poskuša sprejeti nove rešitve za zajezitev migracijskih tokov že od begunske krize v letih 2015/2016, a uspeha doslej ni bilo. Cilj je, da bi sveženj spravili pod streho pred evropskimi volitvami, v najboljšem primeru že do konca leta.
Na drugi strani je v povezavi z migracijami vse več kontrol na notranjih mejah v schengnu, zdaj so jih na meji s Slovaško uvedli Avstrija, Češka in Poljska.
