Tiskane izdaje
New York – Ameriški obveščevalni skupnosti, v kateri je bilo doslej 16 uradov, služb in agencij, se je pridružila še ena članica. Neimenovani viri v Pentagonu so medijem razkrili, da je obrambni minister Leon Panetta prejšnji teden odobril ustanovitev nove vojaške vohunske agencije.
Vojaška Tajna obrambna služba (Defense Clandestine Service – DCS) bo tesneje sodelovala s svojo civilno sestrično Cia, njena pozornost pa se bo s taktičnih »tarč« v Iraku in Afganistanu preusmerila na nove ameriške strateške cilje, kakor sta Iran in Kitajska.
V okviru ameriške obveščevalne skupnosti, ki jo je konec leta 1981 s posebnim odlokom ustanovil takratni predsednik Ronald Reagan, deluje ena neodvisna agencija (Cia) in 15 drugih obveščevalnih služb, ki so organizirane znotraj petih zveznih ministrstev. Pod taktirko Pentagona je že doslej delovalo kar osem tajnih služb. Ne le da jo ima vsak rod obrambnih sil (vojaški INSCOM, marinski MCIA, letalski AFISRA in mornariški ONI), znotraj obrambnega ministrstva uradno deluje tudi razvpita agencija za nacionalno varnost NSA. Potem sta tu še služba NGA, ki s sateliti vohuni po Zemlji, in urad NRO, ki nekaj podobnega počne po vesolju, osrednji vohunski servis pa je Pentagonu doslej zagotavljala Obrambna obveščevalna agencija (DIA).
Tesno sodelovanje s »civilno« sestrično
Za to po vsem svetu dela več kot 16.500 vojaških in civilnih uslužbencev, ki bodo glavni vir kadrov za novo tajno službo DCS, saj bodo vanjo preselili kar 15 odstotkov uslužbencev Die, je neimenovani dobro obveščeni vir zaupal časniku Washington Post. Nova agencija naj bi tesneje sodelovala s Cio, saj se bo njeno delovanje tudi bolj prekrivalo s tem, kar počne njena »civilna« sestrična.
Podobne zamisli o razširitvi delovanja vojaških obveščevalcev je imel že nekdanji obrambni minister Donald Rumsfeld, a mu jih ni uspelo uresničiti. Panetti, ki je bil prej šef Cie, pa je šlo to laže od rok, saj se je oprl na ugotovitve novega direktorja Die generala Michaela Flynna, ugotavljajo v časniku Los Angeles Times. Flynn je bil prej vodja ameriških vojaških obveščevalcev v Afganistanu, na začetku leta 2010 pa je objavil članek, katerega sklepi so imeli velik odmev v ameriški javnosti. »Po osmih letih vojne v Afganistanu ima ameriška obveščevalna skupnost le malo vpliva na celotno strategijo. Ogromen obveščevalni aparat ne more odgovoriti niti na temeljna vprašanja o okolju, v katerem ameriške in zavezniške sile delujejo, in ljudeh, ki jih poskušajo prepričati,« je pred dvema letoma zapisal sedanji direktor Obrambne obveščevalne agencije.
Nova agencija se bo s sedanjih taktičnih nalog v državah, od koder so ZDA že umaknile ali pa še umikajo oborožene sile, preusmerila na nove ameriške strateške prioritete: početje Al Kaide in njenih zaveznikov v Afriki in na Bližnjem vzhodu, izdelovanje jedrskega orožja v Severni Koreji in Iranu ter širjenje kitajske vojaške moči. Hkrati pa bo Pentagon lahko rekrutiral več vohunov, kar je bil doslej desetletja privilegij Cie. Zaradi tega in prekrivanja njihovih del in nalog so se civilni in vojaški obveščevalci že večkrat sporekli, zato nekateri analitiki opozarjajo, da utegne ustanovitev nove službe z zelo podobnim imenom, kakor ga ima eden od štirih osnovih oddelkov Cie, njena Nacionalna tajna služba, pripeljati do novih trenj. »Ni mi jasno, kaj lahko dosežejo, česar Cia ne bi mogla? To se mi zdi podobno vrtičkarstvu, češ, če imajo to pri Cii, zakaj ne bi tega imeli tudi mi? Nisem prepričan, da je to nujno ali dobro,« je za Los Angeles Times povedal nekdanji uslužbenec Die Joshua Foust.
Eden od vzrokov, da ameriškim oblastem ni uspelo preprečiti terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001, čeprav so ameriški obveščevalci vedeli za načrte, je bila tudi neusklajenost delovanja številnih varnostnih služb, je pozneje ugotovila posebna komisija. Na podlagi njenega poročila so konec leta 2004 uvedli nov položaj direktorja vseh teh služb, ki bi moral poskrbeti za njihovo koordinacijo. Ta je tudi potem pogosto šepala. Čeprav so imeli ameriški obveščevalci vse informacije o načrtovanem napadu, je na božični dan leta 2009 potnike med poletom iz Amsterdama v Detroit pred tragedijo rešila zgolj nesposobnost »spodnjičnega bombaša«.
Le del protiteroristične mreže
Nova vojaška obveščevalna služba bo le del razvejene ameriške protiteoristične mreže, ki se je razrasla po 11. septembru 2001. Dnevnik Washington Post je pred časom razkril, da se proti terorizmu na 10.000 lokacijah po vsej državi bori 1271 državnih organizacij in 1931 zasebnih podjetij, v katerih je poleg drugih zaposlenih tudi 854.000 ljudi, ki imajo dostop do najbolj zaupnih podatkov. V uradu direktorja vseh obveščevalnih služb pa so že pred štirimi leti objavili podatke, da je kar 29 odstotkov ameriških vohunov zasebnih pogodbenikov.
