Tiskane izdaje
Zagreb − Novi predsednik nekdaj vladajoče, zdaj pa največje opozicijske stranke na Hrvaškem − HDZ, je postal nekdanji notranji minister Tomislav Karamarko, ki je v drugem krogu glasovanja premagal protikandidata Milana Kujundžića.
Karamarko je po zmagi napovedal, da se za stranko začenja nova doba. Kot je dejal, nihče v stranki ne sme biti odveč, zato bo pozabil vse, kar se je med kampanjo slabega zgodilo, predlagal pa bo tudi volilni kodeks za naslednje volitve. Povedal je še, da je njegov glavni cilj zmaga najprej na lokalnih, nato pa še na parlamentarnih volitvah, koaliciji Kukuriku pa sporočil, da je čas eksperimentiranja s Hrvaško minil.
Karamarko, ki je po Franju Tuđmanu, Ivu Sanaderju in Jadranki Kosor četrti vodja stranke, je po poročanju hrvaške televizije HRT ves čas veljal za favorita. Tako je zanj v drugem krogu volitev, ki se je začel deset minut po polnoči, zaključil pa okoli druge ure zjutraj, glasovalo 970 udeležencev volilne skupščine, za njegovega protikandidata pa 860.
HDZ pod taktirko novega časa
Franjo Tuđman, Udba, korupcija, afere ... so bile največkrat slišane besede na včerajšnji splošni volilni skupščini v Zagrebu, v tamkajšnjem osrednjem kulturnem domu Vatroslava Lisinskega, na kateri je 2017 delegatov izbiralo novo vodstvo stranke HDZ (Hrvaške demokratične skupnosti). Za najpomembnejši, predsedniški položaj se je potegovalo pet kandidatov, dozdajšnja predsednica stranke Jadranka Kosor, poslanec Tomislav Karamarko, nekdanji zdravstveni minister Darko Milinović, nekdanji podpredsednik vlade Domagoj Ivan Milošević in direktor zagrebške klinične bolnišnice Dubrava Milan Kujundžić. Vsi tudi precej visoki strankarski funkcionarji. Vsi kandidati so napovedovali, da bo z njihovim prihodom na predsedniški položaj zapihal nov veter, vsi so se v predstavitvenih nagovorih sklicevali tudi na vrnitev k izvirnim idejam stranke, ki jih je zastavil prvi predsednik HDZ Franjo Tuđman, in se zavzeli za »evropeizacijo, demokratizacijo in napredek stranke«.
Že na začetku je dozdašnja predsednica Jadranka Kosor, ki je bila »postavljena« na predsedniški položaj leta 2009, po presenetljivem odstopu Ive Sanaderja z mesta predsednika vlade in HDZ, v 26-minutnem govoru orisala pot od »takrat do danes«. V njem se je dotaknila tudi Slovenije in podpisa arbitražnega dogovora, kar je bil, kot je dejala Kosorjeva, »ključ za deblokado pogajanj za vstop Hrvaške v EU«. Menila je tudi, da bi bilo prav, če »način reševanja in končni dogovor med Slovenijo in Hrvaško postanejo vzorec za reševanje težav te vrste v prihodnje, v regiji in širše ...«
Vendar pa se nihče od razpravljavcev od ranega dopoldneva, ko se je volilni kongres – poleg predsednika HDZ voli tudi šest podpredsednikov stranke in deset članov izvršnega odbora stranke – pravzaprav začel, ni mogel izogniti »nahrbtiniku, polnem korupcijskih afer«.
Dejstvo je namreč, da je HDZ v zadnjih dvajsetih letih vodila državo polnih 16 let, a nič manj ni zanemarljivo dejstvo, da je prav ta stranka obremenjena z največjo korupcijsko afero v zgodovini države. Prav zoper stranko in njenega nekdanjega prvega človeka Iva Sanaderja na županijskem sodišču v Zagrebu poteka proces, ki so ga mediji na Hrvaškem označili za proces stoletja. Nekdanji hrvaški premier in predsednik HDZ Ivo Sanader je namreč skupaj z bivšo stranko kot pravno osebo obtožen kraje denarja iz javnih podjetij in ministrstev prek oglaševalskega podjetja Fimi-media. Tožilstvo trdi, da so obtoženci odtujili najmanj deset milijonov evrov; ti so končali v črnih skladih HDZ ali v žepih posameznikov, kot je Sanader. Poleg Sanaderja je na zatožni klopi še sedem visokih nekdanjih funkcionarjev stranke; večinoma nekdanji ministri, tiskovni predstavnik HDZ, nekdanji poslanec in lastnik največje mesarske verige na Hrvaškem.
