O genocidu v Srebrenici bo generalna skupščina ZN glasovala šele sredi maja

Diplomatski viri v New Yorku o potrditvi resolucije ne dvomijo. Vprašanje je le, koliko držav se bo vzdržalo. Proti naj bi glasovalo okrog deset držav.
Fotografija: Enote bosanskih Srbov so leta 1995 v Srebrenici, ki je bila takrat pod zaščito ZN, pobile najmanj 8000 Bošnjakov. FOTO: Elvis Barukcic/AFP
Odpri galerijo
Enote bosanskih Srbov so leta 1995 v Srebrenici, ki je bila takrat pod zaščito ZN, pobile najmanj 8000 Bošnjakov. FOTO: Elvis Barukcic/AFP

Generalna skupščina ZN bo o resoluciji za razglasitev 11. julija kot mednarodnega dneva spomina na genocid v Srebrenici glasovala šele sredi maja, so za STA potrdili diplomatski viri v New Yorku, ki o potrditvi resolucije ne dvomijo. Vprašanje je le, koliko držav se bo vzdržalo.

Proti resoluciji naj bi glasovalo okrog deset držav, podporo za potrditev v 193-članski Generalni skupščini ima, vendar pa obstaja možnost, da se bo glasovanja vzdržalo več deset držav.

O resoluciji bi morali glasovati že ta teden, a se je menda zapletlo pri dnevnem redu, kar Srbija predstavlja kot uspeh svojega lobiranja.

Bosanski Srbi grozijo z odcepitvijo

Srbija je sprožila intenzivno lobiranje proti resoluciji, ki jo opredeljuje kot napad na celoten srbski narod, pri čemer ji na sedežu ZN pomaga tudi Rusija. Bosanski Srbi celo grozijo z odcepitvijo.

Predlog resolucije med drugim obsoja zanikanje genocida in poveličevanje obsojencev za vojne zločine. Predlagali sta jo državi, ki imata s tem težke zgodovinske izkušnje – Nemčija in Ruanda, s sodelovanjem drugih držav, med njimi Slovenije.

Enote bosanskih Srbov so leta 1995 v Srebrenici, ki je bila takrat pod zaščito ZN, pobile najmanj 8000 Bošnjakov. Ta zločin je Mednarodno sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije opredelilo kot genocid in doslej je bilo zaradi tega tam in na sodiščih v BiH obsojenih več kot 50 ljudi. Pokol v Srebrenici je za genocid razglasilo tudi Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ).

O tej temi bodo danes razpravljali na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN, ki ga je sklicala Rusija na pobudo bosanskih Srbov. Redna seja o BiH je predvidena kasneje ta mesec, vendar pa je srbska članica predsedstva BiH Željka Cvijanović želela opozoriti Varnostni svet, da se razmere v njeni državi slabšajo tudi zaradi predlagane resolucije o Srebrenici.

Rusija, ki je pred leti vložila veto na podobno resolucijo v Varnostnem svetu, je dosegla, da bo Cvijanovićeva nastopila po videopovezavi, vendar bo uradno tam zastopala le sebe. BiH bo z govorom zastopal njen veleposlanik Zlatko Lagumdžija, poročal pa bo visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt.

Žrtev genocida se ne sme pozabiti

Medtem pa je v ponedeljek na sedežu ZN potekala tudi razprava v povezavi z resolucijo o Srebrenici, na kateri sta bila predsednica združenja Matere Srebrenice in direktor Spominskega centra Srebrenica Emir Šuljagić. Matere Srebrenice so na mediju x objavile, da se žrtev genocida ne sme pozabiti in da je svet treba posvariti, da se kaj takšnega več ne ponovi.

»Vabimo vas, da obiščete Srebrenico. Tudi vas, ki še vedno zanikate zgodovinska in znanstvena dejstva. Pridite v Srebrenico in bodite priča zmagi človeškega duha, pridružite se nam v boju za pravico,« je na ZN dejal Šuljagić, ki je sam preživel pokol leta 1995 in je o tej izkušnji tudi pričeval.

Preberite še:

Komentarji: