O kravjih kupčijah »avtomobilske« kanclerke

Berlin – Pogajanja za prihodnjo vlado Nemčije se vse bolj spreminjajo v šahovsko igro dveh dam, v soočenju krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel in socialdemokratske premierke Severnega Porenja Vestfalije Hannelore Kraft pa se mora kanclerka zaradi očitkov o povezavah z avtomobilsko industrijo bati za kmete.

Očitki, da je Angela Merkel »avtomobilska kanclerka« so pravzaprav neresni, saj v povojni zgodovini (zahodne) Nemčije še ni bilo kanclerja, ki ne bi še posebej skrbel za najpomembnejšo industrijo države. Kanclerkin socialdemokratski predhodnik Gerhard Schröder je celo veljal za tovariša mogočnih avtomobilskih šefov domače Spodnje Saške, domovine koncerna Volkswagen, novica, da je BMW-jeva družina Quandt krščanskim demokratom nakazala skoraj sedemsto tisoč evrov, pa je vseeno razburila nemško politično prizorišče. Kritiki zahtevajo spremembo zakonodaje o financiranju političnih strank in ukrepanje predsednika države Joachima Gaucka.

Informacije o velikem čeku avtomobilskega velikana prihajajo na dan prav v času, ko je slišati tudi govorice o domnevnih kravjih kupčijah nemške in britanske diplomacije na evropski ravni. Nemčija nasprotuje takojšnji omejitvi izpuhov ogljikovega dioksida, ki bi prizadela predvsem proizvajalce luksuznih avtomobilov in med njimi tudi BMW, Velika Britanija pa bi pred evropsko komisijo rada zaščitila svoj bančni sektor. Londonski Times ob tem navaja vire iz liberalno demokratske stranke, pa čeprav nekateri britanski evroparlamentarci opozarjajo, da bi Velika Britanija s podporo nemški avtomobilski industriji škodila svoji.

Ali lahko takšne govorice škodijo Angeli Merkel, ki je doslej veljala za »okoljevarstveno« kanclerko in je po nesreči v japonski Fukušimi soglašala celo s postopnim obračunom z jedrsko industrijo v svoji državi? Ne pomaga, da bo dosedanji član njenega kabineta Eckart von Klaeden prevzel vodstvo Daimlerjevega lobističnega oddelka, pa čeprav tudi drži, da bo na tem položaju nasledil predstavnika za tisk nekdanjega socialdemokratskega zunanjega ministra. Ko je treba pomagati nemški avtomobilski industriji, med največjima strankama v državi ni prepirov in tudi večina medijskih komentatorjev kanclerki čestita, da se zavzema zanjo. »Jacques Chirac se je bojeval za vsako francosko kravo,« piše Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Ob valovih, ki jih je donacija avtomobilske družine Quandt na račun vladajoče CDU dvignila v nemški javnosti, pa kanclerki morda pomaga, da so se iz pogajanj o prihodnji nemški vladi izločili zeleni, ki bi se le težko sprijaznili z nasprotovanjem evropskim ukrepom za čistejše ozračje. Kljub temu je nekaterim konservativcem žal, da je levičarski del stranke zelenih prevladal na »realosi«, celo z neuspešnimi koalicijskimi pogajanji pa so morda vendarle prestopili psihološko oviro. Morda bo črno-zeleno koalicijo zdaj lažje dobila dežela Hessen, v prihodnje pa je ne izključujejo niti na zvezni ravni.

Po umiku zelenih CDU/CSU v prizadevanjih za novo vlado ostajajo samo še socialdemokrati in videti je, da bo kanclerka Merklova za veliko koalicijo poskušala narediti vse, kar dovoljujejo predvolilne obljube. Višji davki so izključeni, zato pa je vlada pravkar odobrila višje socialne prispevke za premožnejše in je naklonjena tudi nekaterim drugim socialdemokratskim zahtevam o pravičnejši razporeditvi družbenih bremen. Jabolko spora ostaja najnižja zajamčena plača v višini 8,50 evra na uro, ki jo zahtevajo socialdemokrati. Unija CDU/CSU nima nič proti, če se bodo o tem sporazumeli sindikati in delodajalci, SPD pa zahteva tudi primerno zakonodajo. Velike razlike so še tudi v razumevanju otroškega varstva, kjer levosredinske stranke zagovarjajo organizirano varstvo, konservativci pa bi vsaj pri najmlajših raje finančno pomagajo materam.

Prav med pogajanji o tem vprašanju je minuli teden izbruhnil tudi oster spor med prvo socialdemokratsko damo Hannelore Kraft iz Severnega Porenja – Vestfalije in enem od arhitektov prepričljive zmage konservativne CSU na Bavarskem Alexandrom Dobrindtom. Ta je izjavil, da za unijo otroško varstvo ni le vprašanje rekrutiranja delovne sile in ko je izzival naprej, da bi morala premierka severnega Porenja Vestfalije najprej urediti svoj proračun, je Kraftova po poročilih s pogajanj glasno izbruhnila. Ali je mogočna socialdemokratska političarka res le odgovorila na provokacijo ali pa ima v mislih kakšno drugačno vlado od velike koalicije med CDU/CSU in socialdemokrati? Sama je leta 2010 skupaj z zelenimi ter s parlamentarno podporo Levice vodila manjšinsko deželno vlado in bila dve leti kasneje nagrajena z absolutno večino za svojo koalicijo. Če se pogajalci ne bodo dogovorili o veliki koaliciji ali se bodo v nedeljo proti njej izrekli na kongresu SPD, bodo imeli socialdemokrati, zeleni in Levica večino tudi na prvem zasedanju novega bundestaga.