Tiskane izdaje
Socialni upor se je v nenehno nemirni Bosni in Hercegovini s skoraj 552.000 brezposelnimi čutil že leta, samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo izbruhnil. Socialna bomba je počila najprej v Tuzli, pozneje pa je stopnjevala svojo rušilno moč, in v petek zvečer je val nezadovoljstva zajel Mostar, Bihać, Brčko, Cazin, Bugojno, Zenico in, razumljivo, Sarajevo. Kakšnih 20 mest se je znašlo na črnem seznamu socialnega nezadovoljstva.
Več kot 300 ranjenih in požigi državnih, kantonalnih in povsem lokalnih stavb, v katerih domujejo politične ustanove revne BiH, sta osrednji značilnosti dogajanja v državi, ki je močno in v morju krvi občutila konec »neke pravljice o srečnih jugoslovanskih narodih in verah, ki živijo v bratstvu in slogi in plešejo kolo«.
Politiki molčijo
Danes, dan po požigalnem pohodu zamaskiranih (ne)znanih napadalcev, policija jih je po nekaterih neuradnih podatkih že prepoznala, ali je sprožila zoper njih tudi postopke, doslej še ni nihče od uradnih oseb za dajanje izjav potrdil, niti zanikal, je okolica stavbe kantonalne vlade in predsedstva, bolj ali manj očiščena. Vse naokoli je policija, ki radovednežem preprečuje približevanje dodobra požganim stavbam. Policisti tudi pozivajo navzoče, da se mirno razidejo, česar pa nihče ne upošteva. Nekaj nezadovoljnežev je začelo tudi vzklikati zahtevo po odstopu vseh vlad, še zlasti osrednje, federalne, a jih je policija na dokaj miren način in ob žvižgalnem koncertu preostalih navzočih »mirno odstranila«.
Med tistimi, ki so si prišli pogledat posledice nezadovoljstva, je tudi košarkar Haris Vrabac. »Zdelo se mi je, kot da gledam kakšen akcijski ameriški film. In to dober,« je dejal in odbrzel na trening svojega kluba.
Bosanskohercegovski politiki se vsaj za zdaj držijo bolj ob strani. Oglasil se je predsednik Federacije BiH Živko Budimir in dejal, da se socialni upor v BiH sicer čuti že leta, samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo izbruhnil. Narod, ki politiko krivi za dve desetletji političnega in posledično gospodarskega zastoja, ki je državo pahnil daleč, daleč v preteklost, se takim izjavam nasmiha in se sprašuje, zakaj se nič ne spremeni, če se pa vsi politiki razmer tako močno zavedajo.
Ni jih malo, ki so prepričani, da zatišje v Bosni in Hercegovini ne bo trajalo dolgo. »Zadeve preveč bolijo, da bi zdaj popustili in se vrnili v strugo, ki so nam jo namenili politiki,« pravi Nermina, 40-letna profesorica, ki si je prizorišče nasilnih protestov v Sarajevu prišla ogledat s triletnim sinom. »Naj mu vsaj kakšna slika od ognja opustošene stavb kantonalne vlade ostane v spominu, če mu je že prihodnost tako negotova,« je še dejala sogovornica in odšla v sarajevski večer.
Miljacka, reka spominov in pričevalka številnih dogajanj v mestu, je mirno tekla naprej, imam je sporočal svojo molitev iz bližnjega minareta, le nekaj deset metrov vstran od požgane stavbe pa je skupina študentov prava razpravljalo, ali je bolje iti s trebuhom za kruhom v Združene države Amerike, Kanado ali Turčijo. Jutri je nov dan, Bosna in Hercegovina pa se bo prebudila še v eno negotovo jutro. »Ameriški film«, kot bi dejal Haris, pa zagotovo utegne dobiti novo nadaljevanje.
