Ameriški državni sekretar je sinoči v Ženevi zavrnil zahtevo sirskega predsednika Bašarja al Asada, da naj ima Sirija po morebitni sklenitvi dogovora trideset dni časa za predajo kemičnega orožja. Ponovil je ameriško zahtevo, da morajo v primeru neizpolnitve pogojev določiti posledice za Asadov režim, čemur Moskva nasprotuje. Kerryjev ponedeljkov »ultimat«, ki ga je Rusija nato pograbila za svojo diplomatsko pobudo, je dajal Siriji teden dni časa, da preda vso kemično orožje, že zdaj pa je jasno, da bodo težka in dolgotrajna že pogajanja o kemični razorožitvi, kaj šele njen potek.
S sedanjim razpletom so najbolj nezadovoljni sirski uporniki. Poveljnik Svobodne sirske vojske, general Salim Idris, je včeraj znova zavrnil rusko pobudo in dejal, da se mednarodna skupnost ne sme zadovoljiti z umikom kemičnega orožja, pač pa »mora hudodelcu soditi na mednarodnem kazenskem sodišču«. O iskrenosti sirskega predsednika Bašarja al Asada je podvomil tudi turški premier Recep Tayyip Erdoğan, po njegovih besedah je »režim doslej prelomil vse obljube in v tem času zagrešil nove poboje«.
Val kritik
Bela hiša ob svojih potezah doživlja val kritik, Los Angeles Times je zapisal, da »bi jih v najboljšem primeru lahko opisali kot spretno improvizacijo, v najslabšem kot spontane in tvegane«. Odločitev predsednika Obame, da bo za poseg pridobil odobritev kongresa, je bila po mnenju kritikov »naivno kockanje« ob zaostrenem odnosu z republikansko večino v spodnjem domu. Hiter pristanek na rusko diplomatsko pobudo naj bi bil znak obupa ob napovedanem hudem političnem porazu v primeru kongresnega glasovanja.
Ameriške težave spretno izkorišča ruski predsednik Putin, ki je vtiral sol v rano z mnenjskim člankom v New York Timesu.
To je sprožilo silovit odziv ameriške politike. Demokratski senator Bob Mendez, vodja odbora za zunanjo politiko, je, dejal, da je za članek izvedel med večerjo in »skoraj bruhal«. Družbene medije je preplavil val odzivov, ki so Putinu očitali od zadnje zakonske prepovedi izražanja istospolne usmeritve do napadov na Čečenijo in Gruzijo. Margarita Simonjan, vodja ruske televizijske mreže v angleščini RT, je zbadljivo pripomnila, da »če bo ruski predlog učinkovit, bo moral Obama kot časten mož Nobelovo nagrado za mir predati Putinu«.
Bela hiša je članek in razburjenje ob njem označila za »nepomembno«, včeraj pa je njen tiskovni predstavnik Jay Carney dejal, da je Rusija edina država, ki za napad krivi upornike, saj je celo Asadov zaveznik Iran zanj javno okrivil režim. Po njegovih besedah niso presenečeni zaradi Putinovega članka, ta samo kaže na »resnično izjemno ameriško tradicijo svobode izražanja, te pa zadnjih ducat let v Rusiji vedno manj«. Dodal je, da Rusija ponuja jasno primerjavo, zakaj »so ZDA izjemna država«.
Washington poudarja, da je ruski predsednik z diplomatsko pobudo prevzel odgovornost za sirsko kemično razorožitev. Strobe Talbott, predsednik mnenjske ustanove Brookings in namestnik zunanjega ministra v diplomaciji Billa Clintona, pa trdi, da »če bodo pogajanja Kerry-Lavrov ruski predlog razgalile kot slepilo, bo to okrepilo Obamov položaj v kongresu in omogočilo (vojaški poseg), kar želi Putin preprečiti«.