Ognjeni zublji so se umirili, razplamtel se je bes
Medtem ko so se ognjeni zublji, ki so zajeli špansko provinco Zamora, umirili, se med prebivalci in gasilci širi bes zaradi neustreznega odziva lokalnih oblasti na nevarnost ter ker te niso zagotovile dovolj sredstev in osebja za spopadanje s požari. Pogorišče ene največjih naravnih nesreč v zgodovini države je danes obiskal tudi predsednik španske vlade Pedro Sánchez.
Ogenj je v hribovitem območju Sierra de la Culebra na severozahodu države, nedaleč od meje s Portugalsko, izbruhnil prejšnji teden, ko je Španijo zajel najzgodnejši vročinski val v zadnjih štirih desetletjih. Požar, ki naj bi ga zanetila strela, se je zaradi nenavadno visokih temperatur, nizke vlažnosti in vetra hitro širili ter po zadnjih podatkih regionalne vlade v Kastiliji in Leónu uničil 30.800 hektarov površin. Obsežnejše opustošenje naj bi v tem stoletju v Španiji, kakor je poročal El Mundo, za seboj pustili le požar v Minas de Riotinto v Andaluziji leta 2004, ki je v črno spremenil 35.000 hektarov zemljišč.
Najhujše divjanje ognja v zgodovini Kastilje in Leóna, s katerim se je borilo več kot 500 gasilcev, je konec tedna z domov pregnalo najmanj 1800 ljudi in za seboj pustilo zoglenelo pokrajino, uničilo enega najbolj znanih habitatov iberskega volka in prebivalce že tako prezrtega dela Španije, ki so tako ali drugače odvisni od narave, potisnilo v negotovost.
Prizadeti zahtevajo spremembe
Med prizadetimi prebivalci jih vse več meni, da so k tako obsežni naravni katastrofi pripomogle zgrešene politične odločitve. Potem ko so se razmere umirile, se je v torek v središču Zamore zbralo približno 6000 ljudi, ki s prstom kažejo na regionalno vlado – sestavljata jo konservativna Ljudska stranka (PP) in radikalno desni Vox –, saj da ta kljub opozorilom pred visoko nevarnostjo požarov ni zvišala stopnje nevarnosti, ki predvideva pripravljenost večjega števila gasilcev. Poleg odstopa odgovornih zahtevajo tudi več sredstev za spopadanje s požari ter kadrovske okrepitve in izboljšanje njihovih delovnih pogojev. Prav tako so bili jasni, da mora protipožarna zaščita polno delovati vse leto, ne le od 1. julija do 30. septembra. »Nesposobnost regionalne uprave, da bi sredi vročinskega vala predvidela najhujši požar v zgodovini Zamore ter Kastilje in Leóna, ter (začetno?) pomanjkanje človeških in materialnih virov sta prisilila prebivalce, javne uslužbence, gasilce, varnostne sile in druge poklicne skupine (...), da so se spopadli s požarom izjemnih razsežnosti in tveganjem, ki ne bi smelo nastati,« je po poročanju lokalnih medijev v manifestu zapisala civilna iniciativa. Plat zvona je s podobnimi zahtevami danes v Valladolidu bílo tudi več kot sto gasilcev.
Vlada napovedala pomoč
Opustošenje, ki je spremenilo podobo Sierre de la Culebra, si je danes ogledal tudi španski socialistični premier Pedro Sánchez in napovedal, da bo vlada za družbenogospodarsko obnovo prizadetega dela države namenila začetna dva milijona evrov ter razglasila območje naravne katastrofe. »Okoljska, družbena in gospodarska škoda, ki jo je utrpela Sierra de la Culebra, je ogromna, zato želi španska vlada pokazati svojo solidarnost in zavezanost obnovi tako posebnega in edinstvenega kraja,« je dejal Sánchez.
Za hudo prizadeto območja bodo po poročanju El Paísa označeni tudi deli Navarre, Aragonije, Katalonije, Valencie ter Kastilje in Mačne, ki so jih v zadnjih dneh prav tako prizadeli požari.
