Ogrožen je obstoj naroda in države
Hrvaška je pred demografskim zlomom: v zadnjih petih letih je državo zapustilo 348.000 prebivalcev, mlajših od 40 let.
Odpri galerijo
Kolinda Grabar Kitarović je na predstavitvi ukrepov za demografsko revitalizacijo Hrvaške obupano ugotovila: »Ogrožen je obstoj naroda in države.« FOTO: Reuters
Zagreb – »Postali bomo ena izmed najbogatejših držav v Evropi in na svetu,« je v predvolilni blaznosti zmagoslavno obljubila hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović. Tri leta pozneje ni sledu o takratni evforiji. Predsednica je na predstavitvi ukrepov za demografsko revitalizacijo Hrvaške obupano ugotovila: »Ogrožen je obstoj naroda in države.«
Če gre verjeti številkam, je tokrat veliko bolje ocenila stanje. Na podlagi vseh kazalnikov Hrvaška v gospodarskem smislu caplja za drugimi državami EU in samo vprašanje časa je, kdaj jo bo prehitela trenutno še vedno zadnjeuvrščena Bolgarija. Demografsko stanje je še bolj porazno. Po podatkih Eurostata je Hrvaško v zadnjih petih letih zapustilo 348.000 prebivalcev, mlajših od 40 let, ki so veliko bolj izobraženi od povprečja. Približno 72 odstotkov jih je odšlo z otroki in samo 15 odstotkov jih razmišlja o vrnitvi. Takšno stanje se je takoj poznalo tudi pri številu novorojenčkov, saj se jih je lani rodilo najmanj po letu 1990.
Novorojenih je 40.026, umrlo pa je 59.722 ljudi, kar je približno 19.000 več. Čeprav ima po uradnih statistikah (zadnji popis je bil izveden leta 2011) Hrvaška 4,3 milijona prebivalcev, jih v državi trenutno živi manj kot 4 milijone. Kratkoročne demografske napovedi kažejo, da bi lahko v prihodnjih petih do sedmih letih zapustilo Hrvaško še pol milijona prebivalcev. Dolgoročne napovedi pa predvidevajo, da bo do konca stoletja na Hrvaškem živelo manj kot 2,5 milijona ljudi.
Zatorej ne preseneča, da so takšne apokaliptične napovedi z nepredvidenimi posledicami za pokojninski, zdravstveni, varnostni in splošni gospodarski sistem države postale prvovrstna politična tema. Prva je to prepoznala prav Kolinda Grabar Kitarović, ki je zahtevala od vlade sklic skupne tematske seje, ki bi ji predsedovala. Vlada se dobro zaveda možnega demografskega zloma, a so skupno sejo o tem zavrnili. Nekoliko zato, ker so za stanje sami odgovorni, zlasti pa zato, ker nimajo primernih rešitev, in še najbolj zato, ker nočejo sodelovati v politični samopromociji nekdanje strankarske kolegice, ki ne izpusti priložnosti za kritiziranje premiera.
Zanje je izseljevanje pričakovano, saj se to dogaja tudi v drugih državah, kot so Poljska, Češka in Litva. Sčasoma, ko se bo gospodarsko stanje spremenilo, pričakujejo vrnitev izseljencev. Skratka, predsednica je dobila »košarico«. Premier Andrej Plenković (HDZ) je sit njenih pridig. Zaradi tega jo je svojčas zavrnil tudi Zoran Milanović (SDP). A zavrnitev to pot prihaja iz njene politične opcije. Jezna in užaljena predsednica je sama predstavila svojih 45 ukrepov. Hkrati vladna delovna skupina premleva svojo strategijo za obvladovanje demografske krize (dokončali jo bodo šele aprila 2019), kar je za reševanje problema nepomembno, a je značilno za vse bolj napete odnose med predsednico in premierom. Od leta 1996, ko je Hrvaška zadnjič zaznala več rojenih kot umrlih (55.500 proti 53.000), je to že šesta strategija. Od takrat do danes se je prebivalstvo zmanjšalo za pol milijona. Leta 1995 je Hrvaško zaradi operacije Nevihta zapustilo približno 300.000 Srbov.
V predsedničinih 45 ukrepih je zajeto vse. Od povečanja plač, brezplačnih vrtcev, zmanjšanja davkov do razmejitev porodniških nadomestil, univerzalnega otroškega dodatka, podaljšanega bivanja v šolah in reforme javne uprave. Eden izmed nesmiselnih ukrepov je nadaljnja podpora spodbujanju gradnje stanovanjskih blokov, saj tisti, ki odhajajo, vnaprej računajo na status podnajemnika. A če bi jih namesto dobro plačane službe resnično zanimalo stanovanje, bi ga lahko poiskali v opustošeni Slavoniji, kjer so solidne hiše z ohišnico naprodaj za manj kot 10.000 evrov.
Kdo bi moral izvesti predlagane ukrepe, v kakšnem roku in za koliko denarja, predsednica ni povedala, saj »gre za obstanek nacije«. Vendar bi že uvedba univerzalnega otroškega dodatka stala 850 milijonov evrov, kar je nekaj manj, kot bi po novem zakonu dobivali vojni veterani. Glede na to, da 146 občin nima vrtcev, bi njihova gradnja stala približno toliko kot nakup eskadrilje bojnih letal, kar predsednica vestno podpira. O tem, da je to zgolj skupek pobožnih želja in ne resen, konsistenten ter operativen dokument, priča tudi to, da hkrati zahteva večje dajatve za pronatalitetno politiko in zmanjšanje davkov, s čimer bi se povišale plače.
Četudi bi predlagane ukrepe izvedli, ne bi bilo demografskega okrevanja. Na Hrvaškem trenutno ni dovolj plodnih žensk, četudi bi rojevale od 15. leta vsakih 15 mesecev. Rešitev je zgolj v priseljevanju – z izjemo Hrvatov, četudi so tretja ali četrta izseljenska generacija. Ohranjanje nacionalne identitete je še vedno na prvem mestu, tako kot je bilo pred desetimi leti, ko se je vlada Jadranke Kosor javno opravičila, ker je njen svetovalec, ugledni demograf Jakov Gelo, omenil Ukrajino, Kosovo, Romunijo in Srbijo, iz katerih je zaželeno, da se priselijo ljudje. Velika večina javnosti namreč odhoda Srbov ne doživlja kot izgubo, ampak kot nacionalno korist. Zato ne preseneča, da si še nihče v vladajoči strukturi ni drznil pomisliti, da bi slabo demografsko sliko lahko popravili migranti, ki si v iskanju boljšega življenja prizadevajo priti do Evrope.
Ne omenjajo tudi uspešnih populacijskih ukrepov, kot je oploditev z medicinsko pomočjo, ki jo izvaja Danska, znana po nadpovprečnem številu dvojčkov. Hrvatice zato množično odhajajo tja na oploditev, saj jim je v lastni državi praktično onemogočena. Prav tako ni govora o nujni enakopravnosti žensk in moških, da bi se breme vzgoje otrok enakopravno porazdelilo. Tako kot priseljevanje drugih in drugačnih ni v skladu z idejo etnično čiste Hrvaške, tudi uvajanje liberalnih ukrepov ni v skladu s prevladujočim tradicionalnim in patriarhalnim svetovnim nazorom, ki ima žensko zgolj za mater in gospodinjo.
Namesto predlaganih ukrepov, od katerih bo imela večina učinek blagoslovljene vode, bi se morala oblast vprašati, zakaj se mladi za stalno izselijo. Najnovejša raziskava Hrvaškega združenja delodajalcev je pokazala, da vzrok niso zgolj nizke plače, ampak tudi občutek brezupa, družbena nepravičnost, korupcija, kriminal, nepotizem, nesposobnost in nemoralnost politikov, pa tudi prevelik vpliv branilcev, primitivizma ter verske in nacionalne netolerantnosti. Vse to ni omenjeno niti v eni izmed »strategij nacionalne revitalizacije«. Če koga vse našteto moti, se je že odselil ali se pripravlja na to. Ni tudi nezanemarljivo število tistih, ki zaradi tega ostanejo.
Če gre verjeti številkam, je tokrat veliko bolje ocenila stanje. Na podlagi vseh kazalnikov Hrvaška v gospodarskem smislu caplja za drugimi državami EU in samo vprašanje časa je, kdaj jo bo prehitela trenutno še vedno zadnjeuvrščena Bolgarija. Demografsko stanje je še bolj porazno. Po podatkih Eurostata je Hrvaško v zadnjih petih letih zapustilo 348.000 prebivalcev, mlajših od 40 let, ki so veliko bolj izobraženi od povprečja. Približno 72 odstotkov jih je odšlo z otroki in samo 15 odstotkov jih razmišlja o vrnitvi. Takšno stanje se je takoj poznalo tudi pri številu novorojenčkov, saj se jih je lani rodilo najmanj po letu 1990.
Novorojenih je 40.026, umrlo pa je 59.722 ljudi, kar je približno 19.000 več. Čeprav ima po uradnih statistikah (zadnji popis je bil izveden leta 2011) Hrvaška 4,3 milijona prebivalcev, jih v državi trenutno živi manj kot 4 milijone. Kratkoročne demografske napovedi kažejo, da bi lahko v prihodnjih petih do sedmih letih zapustilo Hrvaško še pol milijona prebivalcev. Dolgoročne napovedi pa predvidevajo, da bo do konca stoletja na Hrvaškem živelo manj kot 2,5 milijona ljudi.
Apokaliptične napovedi
Zatorej ne preseneča, da so takšne apokaliptične napovedi z nepredvidenimi posledicami za pokojninski, zdravstveni, varnostni in splošni gospodarski sistem države postale prvovrstna politična tema. Prva je to prepoznala prav Kolinda Grabar Kitarović, ki je zahtevala od vlade sklic skupne tematske seje, ki bi ji predsedovala. Vlada se dobro zaveda možnega demografskega zloma, a so skupno sejo o tem zavrnili. Nekoliko zato, ker so za stanje sami odgovorni, zlasti pa zato, ker nimajo primernih rešitev, in še najbolj zato, ker nočejo sodelovati v politični samopromociji nekdanje strankarske kolegice, ki ne izpusti priložnosti za kritiziranje premiera.
Na Hrvaškem trenutno živi manj kot 4 milijone prebivalcev.
Četudi bi predlagane ukrepe izvedli, ne bi bilo demografskega okrevanja.
Ljudje se izseljujejo tudi zaradi družbene nepravičnosti, korupcije in kriminala.
Četudi bi predlagane ukrepe izvedli, ne bi bilo demografskega okrevanja.
Ljudje se izseljujejo tudi zaradi družbene nepravičnosti, korupcije in kriminala.
Zanje je izseljevanje pričakovano, saj se to dogaja tudi v drugih državah, kot so Poljska, Češka in Litva. Sčasoma, ko se bo gospodarsko stanje spremenilo, pričakujejo vrnitev izseljencev. Skratka, predsednica je dobila »košarico«. Premier Andrej Plenković (HDZ) je sit njenih pridig. Zaradi tega jo je svojčas zavrnil tudi Zoran Milanović (SDP). A zavrnitev to pot prihaja iz njene politične opcije. Jezna in užaljena predsednica je sama predstavila svojih 45 ukrepov. Hkrati vladna delovna skupina premleva svojo strategijo za obvladovanje demografske krize (dokončali jo bodo šele aprila 2019), kar je za reševanje problema nepomembno, a je značilno za vse bolj napete odnose med predsednico in premierom. Od leta 1996, ko je Hrvaška zadnjič zaznala več rojenih kot umrlih (55.500 proti 53.000), je to že šesta strategija. Od takrat do danes se je prebivalstvo zmanjšalo za pol milijona. Leta 1995 je Hrvaško zaradi operacije Nevihta zapustilo približno 300.000 Srbov.
Predsedničini ukrepi
V predsedničinih 45 ukrepih je zajeto vse. Od povečanja plač, brezplačnih vrtcev, zmanjšanja davkov do razmejitev porodniških nadomestil, univerzalnega otroškega dodatka, podaljšanega bivanja v šolah in reforme javne uprave. Eden izmed nesmiselnih ukrepov je nadaljnja podpora spodbujanju gradnje stanovanjskih blokov, saj tisti, ki odhajajo, vnaprej računajo na status podnajemnika. A če bi jih namesto dobro plačane službe resnično zanimalo stanovanje, bi ga lahko poiskali v opustošeni Slavoniji, kjer so solidne hiše z ohišnico naprodaj za manj kot 10.000 evrov.
Ljudje se izseljujejo tudi zaradi družbene nepravičnosti, korupcije in kriminala. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Kdo bi moral izvesti predlagane ukrepe, v kakšnem roku in za koliko denarja, predsednica ni povedala, saj »gre za obstanek nacije«. Vendar bi že uvedba univerzalnega otroškega dodatka stala 850 milijonov evrov, kar je nekaj manj, kot bi po novem zakonu dobivali vojni veterani. Glede na to, da 146 občin nima vrtcev, bi njihova gradnja stala približno toliko kot nakup eskadrilje bojnih letal, kar predsednica vestno podpira. O tem, da je to zgolj skupek pobožnih želja in ne resen, konsistenten ter operativen dokument, priča tudi to, da hkrati zahteva večje dajatve za pronatalitetno politiko in zmanjšanje davkov, s čimer bi se povišale plače.
Četudi bi predlagane ukrepe izvedli, ne bi bilo demografskega okrevanja. Na Hrvaškem trenutno ni dovolj plodnih žensk, četudi bi rojevale od 15. leta vsakih 15 mesecev. Rešitev je zgolj v priseljevanju – z izjemo Hrvatov, četudi so tretja ali četrta izseljenska generacija. Ohranjanje nacionalne identitete je še vedno na prvem mestu, tako kot je bilo pred desetimi leti, ko se je vlada Jadranke Kosor javno opravičila, ker je njen svetovalec, ugledni demograf Jakov Gelo, omenil Ukrajino, Kosovo, Romunijo in Srbijo, iz katerih je zaželeno, da se priselijo ljudje. Velika večina javnosti namreč odhoda Srbov ne doživlja kot izgubo, ampak kot nacionalno korist. Zato ne preseneča, da si še nihče v vladajoči strukturi ni drznil pomisliti, da bi slabo demografsko sliko lahko popravili migranti, ki si v iskanju boljšega življenja prizadevajo priti do Evrope.
Ne omenjajo tudi uspešnih populacijskih ukrepov, kot je oploditev z medicinsko pomočjo, ki jo izvaja Danska, znana po nadpovprečnem številu dvojčkov. Hrvatice zato množično odhajajo tja na oploditev, saj jim je v lastni državi praktično onemogočena. Prav tako ni govora o nujni enakopravnosti žensk in moških, da bi se breme vzgoje otrok enakopravno porazdelilo. Tako kot priseljevanje drugih in drugačnih ni v skladu z idejo etnično čiste Hrvaške, tudi uvajanje liberalnih ukrepov ni v skladu s prevladujočim tradicionalnim in patriarhalnim svetovnim nazorom, ki ima žensko zgolj za mater in gospodinjo.
Namesto predlaganih ukrepov, od katerih bo imela večina učinek blagoslovljene vode, bi se morala oblast vprašati, zakaj se mladi za stalno izselijo. Najnovejša raziskava Hrvaškega združenja delodajalcev je pokazala, da vzrok niso zgolj nizke plače, ampak tudi občutek brezupa, družbena nepravičnost, korupcija, kriminal, nepotizem, nesposobnost in nemoralnost politikov, pa tudi prevelik vpliv branilcev, primitivizma ter verske in nacionalne netolerantnosti. Vse to ni omenjeno niti v eni izmed »strategij nacionalne revitalizacije«. Če koga vse našteto moti, se je že odselil ali se pripravlja na to. Ni tudi nezanemarljivo število tistih, ki zaradi tega ostanejo.
