Orbanova socialna politika: Prepovedati brezdomce!

Madžarska vladajoča konservativna stranka Fidesz in njen prvak, premier Viktor Orban, sta si s svojo kontroverzno politiko, ki pogosto stopica po samem robu še sprejemljivih demokratičnih standardov, rada pa naredi tudi korak čez, v zadnjih letih že prislužila salve kritik doma in na tujem, z zadnjo domislico o »čiščenju« madžarskih ulic pa sta odprla novo fronto.

Tokrat so se na tarči znašli madžarski brezdomci, ki so si iz takšnih ali drugačnih razlogov prisiljeni poiskati zatočišče na ulici. Oblasti so začele serijo neformalnih posvetovanj in glasovanj v mestnih svetih širom države o tem, da bi spanje na prostem prekvalificirali v kaznivo dejanje, za katero bi bila zagrožena denarna kazen in celo zapor. Ideja sicer ni nova, saj so številna budimpeštanska okrožja v zadnjih letih že sprejemala odloke, s katerimi so zaradi krize čedalje številčnejši brezdomski populaciji prepovedovala brskanje po smetnjakih in beračenje, lokalni politiki pa so ustanavljali »območja brez brezdomcev«.

»Skrb za zdravje«

Toda potem ko se je Orbanov Fidesz leta 2010 triumfalno vrnil na oblast, je takšna izključujoča politika do socialno najšibkejših postala bolj intenzivna in sistemska, ugotavlja aktivistka in soustanoviteljica budimpeštanske skupine borcev za socialno pravičnost The City is For All Tessza Udvarhelyi. »Vlada poskuša ustvariti popolnoma zmoten vtis, da ti ljudje spijo na ulicah, ker so si to sami izbrali in ne zato, ker so v to prisiljeni,« pojasnjuje vladni diskurz glede tega vprašanja, kritiki pobude za kriminalizacijo spanja na ulici pa zatrjujejo, da je namen oblasti predvsem skriti pereč družbeni problem izpred oči širše javnosti, namesto da bi se lotile njegovega izkoreninjenja.

Prvi korak v tej smeri je pred slabima dvema letoma naredil provladni župan Budimpešte Istvan Tarlos, ki je večkratnim kršiteljem prepovedi spanja na ulici zagrozil z denarno kaznijo v višini okrog 450 evrov in z do šestdesetimi dnevi ječe, poslanci pa so nato konec istega leta sprejeli zakon, ki je tovrstno ureditev razširil na vso državo. Razprave o primernosti strogih kazni so se nato znova razvnele novembra lani, ko jih je ustavno sodišče razveljavilo z obrazložitvijo, da je brezdomstvo socialni problem, ki ga ne bi smeli obravnavati kot kriminalno dejanje. A Orbanova vlada se ne da. Zdaj si prizadeva, da bi sporni člen uvrstila v samo ustavo, kar ji sicer omogoča dvetretjinska večina v parlamentu.

Madžarske oblasti ne vodijo natančne evidence o številu brezdomcev v državi, neuradni podatki pa govorijo o približno 10.000 revežih, ki so ostali brez vsega in zdaj živijo na ulicah Budimpešte, ter še približno dvakrat toliko njihovih sotrpinih v drugih delih države. Še posebej težke so zanje ostre zimske razmere, saj mraz na ulicah madžarskih mest vsako leto pokosi na desetine brezdomcev. Vlada, ki se pred kritikami brani z argumentom, da so njena dejanja pravzaprav pogojena prav s skrbjo za zdravje brezdomcev, je v zadnjih letih sicer nekoliko povečala sredstva za reševanje tovrstne problematike in s tem omogočila ustanovitev novih zavetišč, ampak – kot zagotavljajo aktivisti, ki se ukvarjajo s pomočjo brezdomcem – obstoječe kapacitete niti približno ne zadoščajo dejanskim potrebam.

Na udaru tudi Romi

Socialni »izobčenci«, ki jih je življenjska usoda prepustila zakonom ulice, pa niso edina marginalizirana družbena skupina, ki se je znašla na muhi vladajoče stranke. Pogosta tarča verbalnih izpadov njenih predstavnikov so tudi Romi, ki se na Madžarskem, tako kot tudi v mnogih drugih vzhodno- in južnoevropskih državah, otepajo z visoko brezposelnostjo, revščino in nestrpnostjo večinskega prebivalstva. Zadnji tovrstni »podvig« si je pred dnevi privoščil konservativni novinar, eden izmed ustanovnih članov Fidesza in tesni premierov prijatelj Zsolt Bayer, ki je v svoji kolumni v časniku Magyar Hirlap brez dlake na jeziku ugotovil, da so mnogi madžarski Romi »živali« in zato »nevredni sobivanja z ljudmi«.

Njegov zapis je v liberalnejšem delu družbe in človekoljubnih organizacijah pričakovano sprožil pravi vihar kritik, v vladajoči stranki pa jim še na misel ne pride, da bi se ogradili od njegovih besed, kaj šele da bi obsodili strankarskega kolega zaradi izjav, ki brez dvoma nimajo kaj početi v demokratični družbi. Nasprotno, v znak podpore Bayerju, ki je znan tudi po svojih antisemitskih izpadih, so sporočili, da razumejo jezo državljanov zaradi kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo Romi, tiste, ki pozivajo k izključitvi novinarja iz Fideszovih vrst, pa so pozvali, naj »nehajo podpirati kriminalce«.