Orkani, supertajfuni in podnebne spremembe

V ZDA divja tropski vihar (prej orkan) Florence, na Filipinih tajfun Mangkhut. Kakšne so razlike, kako nastanejo in kaj imajo s tem podnebne spremembe?
Fotografija: Orkan Florence, posnet z Mednarodne vesoljske postaje. FOTO: Nasa/Reuters
Odpri galerijo
Orkan Florence, posnet z Mednarodne vesoljske postaje. FOTO: Nasa/Reuters

Kaj je razlika med orkanom in tajfunom?

Orkan je le eno izmed imen za tropski ciklon. To je območje zelo nizkega zračnega pritiska nad tropskimi in subtropskimi morji, ki se oblikujejo v ogromno vrtečo se gmoto s premerom tudi do več sto kilometrov. Glavna pogonska sila tropskega ciklona je sprostitev izparilne toplote iz vode, običajno v nekaj dneh izgubijo svojo moč, ko pridejo nad kopno. Ne smemo jih zamenjevati s cikloni iz zmernih geografskih širin. Za lažje razlikovanje tropskih ciklonov so uveljavljena različna imena glede na geografsko območje. Orkani so značilni za Atlantski ocean, Karibsko morje in Mehiški zaliv ter severni in osrednji Tihi ocean, na območju zahodnega severnega Tihega oceana in Južnokitajskega morja jih imenujejo tajfuni, za Indijski ocean in območje južnega Tihega oceana pa jim pravijo tropski ciklon.

Kako dolga je sezona orkanov?

Poleg že tako visoke vode, vetrovi povzročajo še izjemno visoke valove. Tako visoke so zabeležili pri tajfunu Jebi, ki je septembra divjal na Japonskem.  FOTO: Kyodo/Reuters
Poleg že tako visoke vode, vetrovi povzročajo še izjemno visoke valove. Tako visoke so zabeležili pri tajfunu Jebi, ki je septembra divjal na Japonskem.  FOTO: Kyodo/Reuters
Sezona orkanov nad Atlantskim oceanom traja od junija do novembra, glavnina je septembra. Orkane glede na hitrost vetra delijo na šest kategorij – najprej gre za tropski vihar, nato orkan prve kategorije (hitrost vetra od 119–131 km/h) in tako naprej do pete kategorije, ko hitrosti vetra presežejo 254 km/. Tajfuni se delijo na tri kategorije – od tropskega viharja, prek tajfuna do supertajfuna (ko so hitrosti vetra višje od 241 km/h).

Kaj je neurna plima?

Tropski cikloni s seboj prinašajo izjemno močne vetrove, ogromno količino padavin in tako imenovano neurno plimo (angleško storm surge). »To nastane, ko močan veter potiska morsko vodo proti obali, drugi, sicer manj vpliven vzrok pa je, da je v središču orkana tlak nižji in se gladina vode nekoliko dvigne. Poleg te plime so tu še visoki valovi, ki so naloženi na splošen dvig morske gladine,« pojasni klimatolog Gregor Vertačnik.

Kateri je bil najhujši orkan?

Po podatkih ameriških oblasti je bil najsmrtonosnejši orkan v moderni zgodovini ZDA orkan Galveston leta 1900, ko je umrlo okoli 8000 ljudi (najti je sicer mogoče več različnih podatkov), ki je pustošil ob obali Teksasa, sledita orkana Okeechobee leta 1928, ko je na območju Karibov in vzhodne obale ZDA umrlo 2500 ljudi, in Katrina leta 2005, ki je pustošila na območju New Orleansa. Umrlo je okoli 1200 ljudi. Med hujšimi orkanskimi sezonami v ZDA je bila tudi lanska, ko so pustošili Harvey, Irma in Maria. 

Supertajfun Haiyan (lokalno znan pod imenom Jolanda) je eden najsmrtonosnejših v zgodovini. Z vetrovi, ki so presegali 300 km/h je ob Filipine udaril 7. novembra 2013. Neposredno je umrlo več kot 7000 ljudi.

So krive podnebne spremembe?

Povezava med podnebnimi spremembami na čelu z globalnim segrevanjem in tropskimi cikloni je kompleksa. Toplejše vode zaradi izhlapevanja dajejo več energije orkanom in tajfunom. Glede na to, da se morja segrevajo, bi lahko pričakovali, da bodo tudi orkani in tajfuni vse hujši. Toplejša atmosfera tudi prenese več vlage, torej lahko orkani in tajfuni nad kopno prinesejo še več padavin. A na razvoj teh ekstremnih vremenskih pojavov vplivajo še drugi faktorji.

Preberite še:

Komentarji: