Tiskane izdaje
Islamabad − V napetem in negotovem vzdušju bo danes okoli 86 milijonov Pakistancev volilo nov parlament in vlado. Volitve bodo potekale ob skrajno poostrenih varnostnih ukrepih, pričakovati je, da nobena večja stranka ne bo dobila dovolj glasov, da bi lahko samostojno sestavila vlado.
Sedanja vlada, ki jo vodi Pakistanska ljudska stranka (PPP), bo prva v zgodovini preživela petletni mandat. Upoštevajoč napete razmere v državi, ekonomsko krizo in latentno državljansko vojno v provincah ob afganistanski meji, kjer pakistanske varnostne sile bijejo vojno z državljani, je to tako rekoč čudež.
PPP, ki jo vodita Asif Ali Zardari, pakistanski predsednik in vdovec Benazir Buto, in njun sin Bilaval, ki je še premlad za prevzem vodilnih funkcij v državi, na volitve kljub temu ne odhaja v vlogi favorita, saj so njeni »ratingi« v predvolilnem obdobju precej padli. Za nadaljevanje vladavine bi v novem pakistanskem parlamentu morala imeti najmanj 172 poslancev, kar se zdi skoraj neverjetno. Ugled stranke je načela tudi nedavna aretacija predsednika vlade Jusufa Reze Gilanija (njegovega sina so predvčerajšnjim ugrabili neznanci).
Napovedi javnega mnenja najbolje kažejo konservativni Pakistanski muslimanski ligi − N (PML − N), ki jo vodi Navaz Šarif, dvakratni predsednik vlade in veliki nasprotnik fevdalnih družin Buto in Zardari. Šarif, ki je bil sicer vedno zmeren politik, je kampanjo gradil na protiameriški retoriki in približevanju skrajnim islamistom ter po mnenju nekaterih analitikov islamiste − denimo stranko Džamiat Ulema e Islam Fazlal, ki jo vodi zloglasen Maulana Fazlur Rahman − tako bolj oslabil kot okrepil, saj jim je prevzel veliko glasov.
Navaz Šarif bi utegnil sestaviti novo vlado skupaj z legendarnim igralcem kriketa Imranom Kanom, z naskokom največjo zvezdo predvolilne kampanje, ki se je zanj končala skoraj usodno, saj je pred dnevi na enem izmed zborovanj − imel jih je tudi po sedem na dan − padel z visokega odra in se pošteno polomil. Svoje zadnje zborovanje je Kan vodil kar z bolniške postelje. Liberalni politik, ki ga bodo po napovedih volili predvsem mlajši volivci − mladi med 18. in 29. letom tvorijo kar 46 odstotkov volilnih upravičencev - in pripadniki sicer čedalje šibkejšega srednjega razreda, je v zadnjih mesecih skokovito dvignil »ratinge« svojega Gibanja za pravičnost.
Ponesrečeni poskus vrnitve
V pakistansko politiko se je, ko je nedavno prispel v domovino, poskušal vrniti tudi general Pervez Mušaraf, ki je državo vodil v letih 1999-2008 in zaradi kolaboracijskega dogovora z Združenimi državami »poskrbel«, da je Pakistan postal eno izmed najbolj krvavih bojišč vojne proti terorizmu, vojne terorja. A kljub temu da je imel zagotovila vojske − države v državi − in povsod navzoče varnostno-obveščevalne službe ISI, se je Mušarafov poskus »come backa« klavrno ponesrečil. Pakistansko vrhovno sodišče mu je prepovedalo kakršnokoli politično udejstvovanje, policija ga je aretirala in zdaj je že dobra dva tedna v hišnem priporu. Vse glasnejše so govorice, da bo moral na sodišču odgovarjati za vpletenost pri atentatu na Benazir Buto decembra 2007.
Po napovedih naj bi bila volilna udeležba na 73.000 voliščih − od tega bodo na približno 20.000 veljala še posebej stroga varnostna pravila − rekordna. Številni Pakistanci se kljub temu bojijo, da bo volitve zaznamovalo nasilje, saj je bilo v samomorilskih in bombnih napadih v predvolilnem obdobju ubitih 110 ljudi. Pri napadih in grožnjah prednjačijo pakistanski talibi, ki razumejo koncept parlamentarne demokracije kot vsiljen izvozni produkt in zločin nad tradicionalno družbeno in politično ureditvijo. »Ne sprejemamo sistema brezbožnikov, ki se imenuje demokracija,« je nekaj dni pred volitvami izjavil vodja pakistanskih talibov Hakimula Mesud.
