Tiskane izdaje
Načelno pobožnih mafijcev vseh vrst, ki si pred zločini radi uprizorijo verski obred, da bi jim bilo pozneje laže pri srcu, se je ta konec tedna odločno lotil papež Frančišek. Sporočil jim je, da so izobčeni, njihovo delo je zločin, njihova vera samo denar.
Papeževo odločitev štejejo za resen ukrep, vsaj začasno lahko pri vernih množicah na jugu tudi učinkuje. Frančišek je med preprostimi ljudmi v Kalabriji, kjer vlada ta čas najhujša mafijska organizacija na Apeninskem polotoku, krvava in milijardno bogata 'ndrangheta, doživel imeniten sprejem. Ljudje so v deset tisočih drli k njegovi maši, večina je navdušena nad novimi prijemi cerkvene države. Vernikom je prijala tudi nedavna ugotovitev argentinskega papeža, da korupcija ne razjeda samo italijanskega juga in civilnih struktur v italijanski državi, med pokvarjene in podkupljive je prištel tudi nekatere svoje visoke prelate, ki jih seveda ni imenoval.
Mafijski botri so delno zmago nad novim vetrom v Vatikanu dosegli to pomlad, ko Frančišku ni uspelo odpraviti in izničiti banke, ki ji uradno pravijo Inštitut za božja dela, malo cinično pa »božja banka«. Nobenega konkretnega dokaza ni, da so v tej božji banki res skriti milijoni in milijarde evrov, ki jih je podzemlje skrilo pred oblastmi. Prav papeževa nemoč pri ukinjanju banke pa je med prvimi dokazi, da govorice o skritih milijardah in mafijskih pritiskih niso zgolj natolcevanje.
Da gre pri vatikanskih financah zelo zares, je papež opozoril pred dnevi, ko je zamenjal najbolj odgovorne funkcionarje za vodenje finančnih poslov za obzidjem. Prelate in strokovnjake italijanskega rodu je izbrisal iz finančnih struktur, postavil pa po njegovem bolj zanesljive ljudi, ki sodeč po odmevih niso po volji vsemogočni rimski kuriji. Kritični verniki, ki imajo papeževo zaupanje in podporo, so doslej skoraj nedotakljivim cerkvenim mogočnikom bolj zoprni in nadležni kot vsi ateisti in dvomljivci. Z obiskom Kalabrije in več kot odločno pridigo v krajih, kjer je mafijska oblast veliko bolj vplivna od izvoljenih politikov, je papež pokazal, da se mafijskim botrom, ki imajo svoje lovke povsod, tudi v visokih poslovnih krogih in v visoki politiki, ne namerava pokoriti. 'Ndrangheta časti zlo, mafijci se ne morejo spraviti z bogom, izobčeni so, ne častijo boga, ampak denar in zlo. Pravi kristjan ne more častiti denarja in zlodeja, je navzoče in vse druge verne pozival papež in jih poskušal odvrniti od molčečnosti in tihega sodelovanja s podzemljem.
Proti čaščenju denarja
Frančišek ni prvi med papeži, ki je dvignil glas proti mafiji. Že poljski papež Wojtyła, ki je med tem postal svetnik, je med obiskom na Siciliji udaril po podzemlju. Na Sicilijo je šel tragičnega leta 1993, ko so mafijci uprizorili pravi masaker nad tožilci in sodniki, ki so se lotili organiziranega podzemlja. Med žrtvami je bil takrat tudi duhovnik, ki je vzgajal otroke, jih reševal pred zakonom ulice in trgal iz krempljev mafije.
Poudarki papeških pridig so bili tedaj malo drugačni kot zdaj, čeprav je tudi Wojtyła opozarjal na sodni dan, ko bodo pred božje obličje stopili tudi mafijci. V ospredju gneva papeža Janeza Pavla II. je bil ubiti duhovnik, ki se je upal upreti mafijcem. Frančišek se ne loteva samo morilcev, izvajalcev kriminalnih dejanj, ampak tudi usmerjenosti mafije, čaščenja denarja na vseh ravneh.
Predvsem pa je bil Bergogliov obisk v Kalabriji opozorilo italijanski civilni državi, naj na revnem in pozabljenem jugu stori že kaj konkretnega in poskrbi za delovna mesta, ki bodo mlade odvračala od približevanja mafiji. Verniki argentinskega papeža italijanskega rodu jemljejo zelo zares, verjamejo mu, ker ne nastopa gledališko, ampak sogovornikom pogleda v oči in jih prepričuje. V Kalabriji se mu je pri maši pridružilo četrt milijona vernikov.
Podpora mladim
V Kalabriji se je papež o mafiji, brezposelnosti in brezupu mladih ljudi pogovoril tudi z lokalnimi škofi. Duhovniki so v italijanskih južnih deželah, ki se jim ni znala približati nobena izmed rimskih vlad, ne pred vojno ne po njej, pa tudi evropski milijoni so se vedno izgubili neznano kam, pogosto žrtve mafijskih zločincev. Papež je tudi zato nastopil v Sibariju, ki velja za trdnjavo 'ndranghete.
Mladina se mora postaviti po robu kriminalnemu podzemlju, je pozival, njena ideala morata biti resnica in čista vera, ne pa čaščenje denarja in tiho prikimavanje kriminalcem. Bergoglio je sodelavce, pa tudi spremljevalce in opazovalce, presenetil z odločnostjo nastopov proti mafiji. Obiskal je celo najmanjšo župnijo v Kalabriji, eno izmed najmanjših, obrobnih in odrinjenih v vsej Italiji. Šel je tudi k zapornikom, med katerimi je bil morilec duhovnika, pa v hospic in med preproste ljudi na ulici. Mafijcem je ob vsakem obiskom sporočal svoje poglede in poskušal potrkati na njihovo deklarirano »vernost«, zapornike, med katerimi so mafijci v večini, pa je zaprosil, naj molijo tudi zanj, saj se tudi papež lahko zmoti.
V Rimu se včeraj niso utegnili pretirano ukvarjati s papeževim popotovanjem na jug in izobčenjem mafijcev. Mestna občina je s koncertom Rolling Stonesov zaslužila kar 25 milijonov evrov, večina drugih pa je imela v mislih predvsem težave nogometne reprezentance in sramoto za državo, če bodo milijonarski žogobrci izpadli.
