V nadaljevanju preberite:
Parlamentarne volitve v Libanonu bodo 15. maja potekale na vrhuncu gospodarske in socialne krize. Senilen volilni sistem, ki izhaja še iz kolonialnega obdobja, že sam po sebi ne more prinesti resnih sprememb, saj s svojo etnično podstatjo ščiti (dobesedno) stare politične elite, na čelu z gospodarji vojne, ki so postali večni politiki. Sunitski, šiitski in krščanski. V tej formuli ni prostora za mlade in progresivne ljudi.
Razpadanje libanonskega gospodarstva je zadnja tri leta potekalo v globoki senci velikih tem, pandemije covida-19 in vojne v Ukrajini. Toda gospodarska kriza, ki jo je Svetovna banka označila za eno od najhujših v zadnjih 150 letih, je tri četrtine prebivalcev Libanona porinila prek roba revščine ter poskrbela za rekordno brezposelnost. V državi kulinarike ogromno ljudi – strada. Že dolgo pred svetovno energetsko krizo je v Libanonu primanjkovalo goriva, redukcije električnega toka so bile del vsakdanjika. Bančni sistem se je zrušil že pred letom in pol, država je bankrotirala, ljudje so zaradi devalvacije libanonske lire (funta) in vzporedne visoke inflacije izgubili večino prihrankov in prihodkov.
