Tiskane izdaje
Bruselj – Že na začetku vrha so si v razpravi o prihodnosti evropske obrambne politike voditelji ključnih članic skočili v lase.
Konkretni sklepi sicer niso bili pričakovani, a veliko prahu je dvignila zahteva francoskega predsednika Françoisa Hollanda, da bi v Evropski uniji morali pripraviti poseben sklad za financiranje vojaških operacij. V Parizu, ki v zadnjem času čedalje pogosteje intervenira v Afriki (nazadnje v Centralnoafriški republiki), si prizadevajo, da bi si članice delile bremena takšnih operacij v kriznih žariščih. Nemčija in več drugih članic pa nočejo sofinancirati enostranskih operacij, o katerih sploh ne morejo soodločati.
Tudi glede skupne evropske obrambe so si države daleč vsaksebi. Britanski premier David Cameron je opozoril, da ne bi bilo pravilno, če bi EU imela lastne vojaške zmogljivosti. V njegovih očeh zadošča že sodelovanje med državami. Sicer so v sklepih vrha zapisane le bolj ali manj načelne stvari, predvsem povezane z željami za krepitev sodelovanja in evropske vojaške industrije. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je na vrhu ocenil, da nasprotja med zavezništvom in EU ni. »Močnejša Evropa je močnejši Nato,« je povedal Danec. S tem, da bi evropske države z razvojem zmogljivosti, denimo brezpilotnih letal ali preskrbe z gorivom v zraku, odpravljale pomanjkljivosti, da bi koristile skupni moči zavezništva.
