Plan B o ruski pomoči za zdaj padel v vodo

Moskva – Po tem, ko je ciprski parlament soglasno zavrnil zakon o obdavčitvi bančnih hranilnih vlog, s katerim so nameravali zbrati 5,8 milijarde evrov, sta v Moskvo pripotovala ciprski finančni minister in minister za energetiko. Plan B o ruski pomoči je za zdaj padel v vodo.

Da bi se rešil »evropskega diktata«, se je Ciper začel ozirati proti Rusiji, ki je njegova največja kreditodajalka in mu je že decembra 2011 namenila posojilo v višini 2,5 milijarde evrov. Finančni minister Mihalis Saris je ruskega finančnega ministra Antona Siluanova poskušal prepričati o znižanju obrestne mere za obstoječe posojilo, ki trenutno znaša 4,5 odstotka, ter o petletnem podaljšanju roka za njegovo odplačilo, za povrhu pa ga je zaprosil še za dodaten kredit v višini 5 milijard evrov. Odgovor je bil odklonilen, kar je bilo mogoče sklepati že po izjavi nekdanjega finančnega ministra Alekseja Kudrina, ki je še pred začetkom pogajanj komentiral, »element nespoštovanja: najprej nam govorijo, da smo največji kreditodajalci, potem pa se brez nas odločijo, da nam bodo pobrali naš denar«. Saris, ki bo tudi jutri nadaljeval pogovore v Moskvi, še ni vrgel puške v koruzo: »Pogovor je bil zelo odkrit. Rusija nam za zdaj ni ponudila nič konkretnega.«

Po poročanju Wall Street Journala, ki se sklicuje na dobro obveščene vire, naj bi Saris prišel v Moskvo s predlogom o kar 20- do 30-odstotnem obdavčenju ruskih hranilnih vlog na Cipru, v zameno za to »žrtev« pa naj bi Rusija dobila delež v bodoči ciprski državni plinski družbi ter nadzor nad svetom direktorjev v ciprskih bankah. Ko je bil na poti v Moskvo, so mediji poročali, da so Sarisa odstavili, kar je ob prihodu odločno zanikal. Dejstvo je, da ne uživa več podpore ciprskega predsednika Nikosa Anastasiadesa, ki je že prejel vabilo za obisk Rusije.

Istočasno je bil v Moskvi tudi ciprski minister za energetiko Jorgos Lakotripis, uradno zaradi mednarodne turistične borze Mitt, neuradno pa zaradi alternativnega Gazpromovega načrta, po katerem naj bi v zameno za koncesije pri izkoriščanju ciprskih naftnih in plinskih polj Gazprombank ponudila sredstva za prestrukturiranje obubožanih ciprskih bank. V ciprskih teritorialnih vodah naj bi bilo po podatkih državne službe za energente kar 60 trilijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Podjetje Noble Energy Inc. naj bi v tretji četrtini letošnjega leta začelo razi­skovalno vrtanje v dvanajstem polju Izključnega gospodarskega območja, v katerem naj bi bilo od 5 do 8 trilijonov kubičnih metrov plina. Ciper je licence za njegovo raziskovanje podelil omenjenemu ameriškemu Noblu, francoskemu Totalu ter skupnemu podjetju med italijanskim Eni SpA ter Korejsko plinsko korporacijo.

O prvi nacionalni zavrnitvi pogojev za pomoč Evropske unije, ki jih pridno izpolnjujejo v Grčiji, Irski, na Portugalskem, v Španiji ter v Italiji, je ruskega predsednika Vladimirja Putina po telefonu obvestil Anastasiades osebno, ki je na tem položaju šele mesec dni. Gre za dokaz, kako veliko vlogo ima ruska oblast pri reševanju ciprske krize, za kar je zainteresirana predvsem zato, ker naj bi od 70 milijard evrov hranilnih vlog v ciprskih bankah kar 23 milijard pripadalo ruskim varčevalcem in korporacijam.

Kot nacistična nacionalizacija judovskih hranilnih vlog

Anastasiades je telefoniral Putinu, ciprskega predsednika pa je poklicala nemška kanclerka Angela Merkel, ki ga je po poročanju ruskih medijev menda pošteno oštela, ker se o rešitvi pogaja s tretjo stranjo – Rusijo.

»Njena odločnost je posledica skorajšnjih volitev v Nemčiji. Kanclerka je jasno povedala, da z denarjem nemških davkoplačevalcev ne bodo reševali ruskih investitorjev,« je komentiral analitik zasebne nemške banke Berenberg Robert Wood. Ruski mediji so ob tem spomnili na besede Merklove, da je obdavčitev depozitov nad 100.000 evrov pravična ter da je zdaj izključno na strani Cipra, da najde alternativno rešitev.

»Pred drugo svetovno vojno je Nemčija nacionalizirala judovske hranilne vloge, kar je upravičevala z obtožbami, da gre za špekulativni denar,« je Dmitrij Afanasijev iz pravnega podjetja Jegorovc, Puginski, Afanasijev in partnerji potegnil vzporednice z nacistično Nemčijo. Nekdanji finančni minister Kudrin je ocenil, da jo bodo ruski varčevalci dobro odnesli, če bodo izgubili samo 10 odstotkov ciprskih prihrankov. »Vlagali so v davčno oazo in morali bi poznati tveganje,« je ocenil vizionar, ki je na januarskem gospodarskem forumu v Davosu opozoril, da utegne Ciper v Evropi sprožiti novo kreditno krizo. Že takrat je opozoril pred nadaljnjo rusko pomočjo Cipru, dokler Mednarodni denarni sklad (IMF) ter Evropska unija ne bosta odobrila reševalnega paketa, vezanega na varčevalne ukrepe. »Pomagali bomo samo, če bosta IMF in Evropska unija sprejela reševalni paket, ki ga bo Rusija imela za primernega,« je že takrat dal vedeti, da enostranske rešitve ne pridejo v poštev.

Ruski mediji pišejo, da je ruski bančni sistem zaradi Cipra že utrpel škodo in povzemajo pisanje ameriških medijev, ki situacijo na Cipru primerjajo z bankrotom ameriške investicijske banke Lehman Brothers, ki je sprožila globalno finančno krizo leta 2008. Povzemajo tudi njihove ocene, da utegnejo ciprske banke postati katalizator za kolaps območja evra.