Po francoskem pompu nemška stvarnost
Sporočila Angele Merkel in Donalda Trumpa so bila znova bolj vzporednice kot presečnice.
Odpri galerijo
FOTO: Kevin Lamarque/Reuters
New York – Objeme z začetka tedna je nadomestilo rokovanje, toda današnje srečanje med nemško kanclerko in ameriškim predsednikom se je vsaj na začetku zdelo precej bolj toplo od prejšnjih togih druženj Angele Merkel in Donalda Trumpa. Kanclerka je prišla s podobnimi sporočili kot francoski predhodnik, a po koncu obiska se ni zdelo, da je bilo srečanje bolj uspešno.
Predsednik je Angelo Merkel označil za »izjemno žensko« in ji čestital za nedavno ponovno izvolitev, nato pa zavrnil trditve o njunem hladnem razmerju. »Imava resnično dober odnos. V resnici sva ga imela od začetka,« je zagotovil, čeprav se še vsi spomnimo prvega srečanja v Beli hiši lani spomladi, ko se je Trump okorno izogibal rokovanju za fotografe. Ali zategnjenega izraza na kanclerkinem obrazu, ko je na poletnem vrhu vojaškega zavezništva Nata v Bruslju poslušala Trumpove očitke, da evropske zaveznice ne namenijo dovolj denarja za obrambo. Podobne pritožbe, da zavezniki ne namenjajo dogovorjenih 2 odstotkov proračuna, je bilo slišati tudi danes. Kanclerka je zagotovila, da bo Nemčija prihodnje leto klub nasprotovanju dela domače politike povečala obrambni proračun na 1,3 odstotka BDP.
Kanclerka je namesto treh dni državniških časti imela triurni delovni obisk, kar po ugotovitvah nekaterih analitikov kaže na novo dinamiko v Evropski uniji, močno Francijo in precej šibkejšo Nemčijo. Angela Merkel je v Washingtonu dolgo veljala ne samo za razumno in stvarno sogovornico, pač pa za de facto voditeljico Evrope. S prejšnjim predsednikom Barackom Obamo sta imela prijateljski odnos, kar je avtomatsko odtujilo njegovega naslednika. Kongres je šele v četrtek potrdil novega ameriškega veleposlanika v Nemčiji Richarda Grenella, ostrega konservativca in zagovornika Trumpove nacionalistične politike Najprej Amerika, ki je po imenovanju zagotovil, da »imajo vsi ameriški uradni predstavniki odgovornost zavrniti strankarsko politiko, ko prevzamejo vladne službe«.
Zdaj je vloga voditelja EU v rokah Emmanuela Macrona, »prišepetovalca Trumpu«, Angela Merkel po ne ravno uspešnih volitvah vodi stežka sestavljeno vlado, ki je zaradi obotavljivosti pri reformiranju EU že deležna obtožb o politiki Najprej Nemčija in označena za »najšibkejši člen« evropske povezave. Po drugi strani je kanclerka evropska voditeljica z najdaljšim stažem in še vedno na čelu najmočnejšega evropskega gospodarstva. Macronova ofenziva šarma ni prinesla napredka pri enem ključnih varnostnih vprašanj, ameriškem spoštovanju jedrskega dogovora z Iranom, upati je, da je Angela Merkel dosegla preboj vsaj pri zapletanju čezatlantskih trgovinskih odnosov.
Macron je po snubljenju Trumpa tik pred odhodom iz ZDA pokazal svoj iskreni obraz in napovedal, da se bo Trump »iz domačih razlogov odpovedal sporazumu«. Današnje nemško lobiranje, da bi ZDA še naprej podpirale dogovor, je potekalo v senci zgodovinskega srečanja korejskih voditeljev. Politični realisti so posvarili pred prevelikim vzhičenjem nad korejskim prebojem, saj Kim Džong Un gotovo pozorno spremlja, ali bo Trumpova vlada povozila podpis svojega predhodnika. V četrtek potrjen zunanji minister ZDA Mike Pompeo je danes napovedal, da bo ena od sedmih podpisnic skoraj gotovo odstopila od sporazuma.
Kanclerka je danes poskusila omajati te težnje, toda Trump se je obdal s protiiranskimi jastrebi, kot sta Pompeo in še bolj skrajni svetovalec za nacionalno varnost John Bolton. Nekdanji vodilni ameriški bližnjevzhodni analitik Paul Pillar, zdaj profesor na univerzi Georgetown, je poudaril, da je rok 12. maj samo še formalnost, saj »Trumpa pogosto prepriča zadnja oseba, ki govori z njim, Bolton pa je zadnja oseba pri večini tem o nacionalni varnosti«. Zato je ameriški umik kljub prizadevanjem evropskih obiskovalcev zelo verjeten, čeprav je »z vidika ameriških interesov nesmiseln«, je poudaril Pillar.
Angela Merkel je zato vložila več energije v svoj najpomembnejši cilj, kako preprečiti trgovinsko vojno med Evropo in ZDA. Pred obiskom je v Berlinu vladal precejšnji pesimizem, ali bodo ZDA po 1. maju uvedle trajno izjemo za carine na evropski uvoz jekla in aluminija. Trumpov svetovalec za gospodarsko politiko Larry Kudlow je v četrtek dejal, da bo Washington obdržal carinsko izjemo za zavezniške države, vključno z EU, če bodo te pripravljene popuščati in na koncesije v gospodarskih odnosih. Trump je na tiskovni konferenci po srečanju znova govoril o evropskem trgovinskem presežku in »zmanjševanju trgovinskih ovir za ameriški uvoz v EU«, tako kot Kudlow je poudaril uvoz avtomobilov. Kanclerka je odgovorila, da ameriške tovarne nemških avtomobilskih velikanov že zdaj izvažajo avtomobile po svetu. Medtem ko je Trump znova zatrdil, da »nas Svetovna trgovinska organizacija slabo obravnava«, je kanclerka poudarila, da si želijo »trgovati po pravilih WTO«. Kljub temu je po njenih besedah mogoč dvostranski dogovor med EU in ZDA, če jim z WTO ne bo uspelo doseči večstranskega sporazuma.
Predsednik je Angelo Merkel označil za »izjemno žensko« in ji čestital za nedavno ponovno izvolitev, nato pa zavrnil trditve o njunem hladnem razmerju. »Imava resnično dober odnos. V resnici sva ga imela od začetka,« je zagotovil, čeprav se še vsi spomnimo prvega srečanja v Beli hiši lani spomladi, ko se je Trump okorno izogibal rokovanju za fotografe. Ali zategnjenega izraza na kanclerkinem obrazu, ko je na poletnem vrhu vojaškega zavezništva Nata v Bruslju poslušala Trumpove očitke, da evropske zaveznice ne namenijo dovolj denarja za obrambo. Podobne pritožbe, da zavezniki ne namenjajo dogovorjenih 2 odstotkov proračuna, je bilo slišati tudi danes. Kanclerka je zagotovila, da bo Nemčija prihodnje leto klub nasprotovanju dela domače politike povečala obrambni proračun na 1,3 odstotka BDP.
Novi veleposlanik
Kanclerka je namesto treh dni državniških časti imela triurni delovni obisk, kar po ugotovitvah nekaterih analitikov kaže na novo dinamiko v Evropski uniji, močno Francijo in precej šibkejšo Nemčijo. Angela Merkel je v Washingtonu dolgo veljala ne samo za razumno in stvarno sogovornico, pač pa za de facto voditeljico Evrope. S prejšnjim predsednikom Barackom Obamo sta imela prijateljski odnos, kar je avtomatsko odtujilo njegovega naslednika. Kongres je šele v četrtek potrdil novega ameriškega veleposlanika v Nemčiji Richarda Grenella, ostrega konservativca in zagovornika Trumpove nacionalistične politike Najprej Amerika, ki je po imenovanju zagotovil, da »imajo vsi ameriški uradni predstavniki odgovornost zavrniti strankarsko politiko, ko prevzamejo vladne službe«.
Zdaj je vloga voditelja EU v rokah Emmanuela Macrona, »prišepetovalca Trumpu«, Angela Merkel po ne ravno uspešnih volitvah vodi stežka sestavljeno vlado, ki je zaradi obotavljivosti pri reformiranju EU že deležna obtožb o politiki Najprej Nemčija in označena za »najšibkejši člen« evropske povezave. Po drugi strani je kanclerka evropska voditeljica z najdaljšim stažem in še vedno na čelu najmočnejšega evropskega gospodarstva. Macronova ofenziva šarma ni prinesla napredka pri enem ključnih varnostnih vprašanj, ameriškem spoštovanju jedrskega dogovora z Iranom, upati je, da je Angela Merkel dosegla preboj vsaj pri zapletanju čezatlantskih trgovinskih odnosov.
Protiiranski štab
Macron je po snubljenju Trumpa tik pred odhodom iz ZDA pokazal svoj iskreni obraz in napovedal, da se bo Trump »iz domačih razlogov odpovedal sporazumu«. Današnje nemško lobiranje, da bi ZDA še naprej podpirale dogovor, je potekalo v senci zgodovinskega srečanja korejskih voditeljev. Politični realisti so posvarili pred prevelikim vzhičenjem nad korejskim prebojem, saj Kim Džong Un gotovo pozorno spremlja, ali bo Trumpova vlada povozila podpis svojega predhodnika. V četrtek potrjen zunanji minister ZDA Mike Pompeo je danes napovedal, da bo ena od sedmih podpisnic skoraj gotovo odstopila od sporazuma.
Kanclerka je danes poskusila omajati te težnje, toda Trump se je obdal s protiiranskimi jastrebi, kot sta Pompeo in še bolj skrajni svetovalec za nacionalno varnost John Bolton. Nekdanji vodilni ameriški bližnjevzhodni analitik Paul Pillar, zdaj profesor na univerzi Georgetown, je poudaril, da je rok 12. maj samo še formalnost, saj »Trumpa pogosto prepriča zadnja oseba, ki govori z njim, Bolton pa je zadnja oseba pri večini tem o nacionalni varnosti«. Zato je ameriški umik kljub prizadevanjem evropskih obiskovalcev zelo verjeten, čeprav je »z vidika ameriških interesov nesmiseln«, je poudaril Pillar.
Vprašanje carin
Angela Merkel je zato vložila več energije v svoj najpomembnejši cilj, kako preprečiti trgovinsko vojno med Evropo in ZDA. Pred obiskom je v Berlinu vladal precejšnji pesimizem, ali bodo ZDA po 1. maju uvedle trajno izjemo za carine na evropski uvoz jekla in aluminija. Trumpov svetovalec za gospodarsko politiko Larry Kudlow je v četrtek dejal, da bo Washington obdržal carinsko izjemo za zavezniške države, vključno z EU, če bodo te pripravljene popuščati in na koncesije v gospodarskih odnosih. Trump je na tiskovni konferenci po srečanju znova govoril o evropskem trgovinskem presežku in »zmanjševanju trgovinskih ovir za ameriški uvoz v EU«, tako kot Kudlow je poudaril uvoz avtomobilov. Kanclerka je odgovorila, da ameriške tovarne nemških avtomobilskih velikanov že zdaj izvažajo avtomobile po svetu. Medtem ko je Trump znova zatrdil, da »nas Svetovna trgovinska organizacija slabo obravnava«, je kanclerka poudarila, da si želijo »trgovati po pravilih WTO«. Kljub temu je po njenih besedah mogoč dvostranski dogovor med EU in ZDA, če jim z WTO ne bo uspelo doseči večstranskega sporazuma.
