Po Sibiriji pustoši potencialno največji požar v zgodovini
Sibirski gozdni požari so že oddali rekordnih 505 megaton ogljikovega dioksida, dim pa je prejšnji teden prvič dosegel celo severni tečaj.
Odpri galerijo
Na kilometre ognjenih zubljev golta Sibirijo. Fotografija je simbolična. FOTO: Instagram
Požar, ki divja na severovzhodu Sibirije, bi lahko postal največji zabeleženi v zgodovini, so za ruski časnik The Moscow Times izjavili strokovnjaki iz ruskega Greenpeacea.
Po republiki Saha oziroma Jakutija, največji in najhladnejši ruski regiji, pustošijo požari, večji od vseh doslej zabeleženih svetovnih požarov. Prebivalci so že tedne v izrednem stanju. Debela dimna odeja pokriva naselja in sega v tisoče kilometrov oddaljena mesta, z ognjem se bori na tisoče prostovoljcev. Služba za satelitsko spremljanje Evropske unije Copernicus sporoča, da so sibirski gozdni požari že oddali rekordnih 505 megaton ogljikovega dioksida, dim pa je prejšnji teden prvič, kar spremljajo svetovne požare, dosegel celo severni tečaj.
Po vsej državi so dosedanji požari skupaj prizadeli več kot 13,4 milijona hektarjev zemlje, kar je približno velikost Grčije, ocenjuje Greenpeace. Največji od teh požarov je presegel 1,5 milijona hektarjev, je za časnik povedal vodja gozdarstva okoljske skupine Greenpeace Aleksej Jarošenko. Če se razširi še za kakšnih 400.000 hektarov, bo največji, kar jih je dokumentirala zgodovina.
»Ta ogenj je nemogoče zadržati s človeškimi napori. ... Gasilci bi morali pogasiti požar, dolg 2000 kilometrov,« pravi Jarošenko.
Le dež bi jih lahko upočasnil, odgovarja Jarošenko, vendar trenutno padavin ni dovolj.
Zanimivo, da se katastrofe dogajajo le nekaj dni po tem, ko je pomembno podnebno poročilo Združenih narodov opozorilo na globalno segrevanje in pozvalo k ambicioznejšim ukrepom, da bi preprečili, da zadeve uidejo izpod nadzora.
Strokovnjaki pravijo, da je podnebje v Jakutiji od začetka 20. stoletja letno v povprečju toplejše za 3 stopinje Celzija, kar je močno vplivalo tudi na gozd v tajgi. Škodljive gozdarske prakse so ključni dejavnik širjenja požarov brez primere, je za The Moscow Times povedala strokovnjakinja Greenpeacea Julija Davidova, saj regionalnim oblastem ni treba gasiti požarov v tako imenovanih nadzornih conah - območjih daleč od naselij ljudi. Drug vzrok so sečnje gozdov - zakonite enako kot nezakonite.
Po republiki Saha oziroma Jakutija, največji in najhladnejši ruski regiji, pustošijo požari, večji od vseh doslej zabeleženih svetovnih požarov. Prebivalci so že tedne v izrednem stanju. Debela dimna odeja pokriva naselja in sega v tisoče kilometrov oddaljena mesta, z ognjem se bori na tisoče prostovoljcev. Služba za satelitsko spremljanje Evropske unije Copernicus sporoča, da so sibirski gozdni požari že oddali rekordnih 505 megaton ogljikovega dioksida, dim pa je prejšnji teden prvič, kar spremljajo svetovne požare, dosegel celo severni tečaj.
Po vsej državi so dosedanji požari skupaj prizadeli več kot 13,4 milijona hektarjev zemlje, kar je približno velikost Grčije, ocenjuje Greenpeace. Največji od teh požarov je presegel 1,5 milijona hektarjev, je za časnik povedal vodja gozdarstva okoljske skupine Greenpeace Aleksej Jarošenko. Če se razširi še za kakšnih 400.000 hektarov, bo največji, kar jih je dokumentirala zgodovina.
Sibirsko mesto Krasnojarsk se duši v dimu. FOTO: Stringer/Reuters
»Ta ogenj je nemogoče zadržati s človeškimi napori. ... Gasilci bi morali pogasiti požar, dolg 2000 kilometrov,« pravi Jarošenko.
Kaj lahko potem ustavi kilometre ognjenih zubljev?
Le dež bi jih lahko upočasnil, odgovarja Jarošenko, vendar trenutno padavin ni dovolj.
Posledice gozdnih požarov v Krasnojarsku - 7. avgusta 2021. FOTO: Stringer/Reuters
Zanimivo, da se katastrofe dogajajo le nekaj dni po tem, ko je pomembno podnebno poročilo Združenih narodov opozorilo na globalno segrevanje in pozvalo k ambicioznejšim ukrepom, da bi preprečili, da zadeve uidejo izpod nadzora.
Dim se je razširil več kot 3000 kilometrov daleč z Jakutija ne Severni pol. FOTO: Handout/NASA Earth Observatory/AFP
Strokovnjaki pravijo, da je podnebje v Jakutiji od začetka 20. stoletja letno v povprečju toplejše za 3 stopinje Celzija, kar je močno vplivalo tudi na gozd v tajgi. Škodljive gozdarske prakse so ključni dejavnik širjenja požarov brez primere, je za The Moscow Times povedala strokovnjakinja Greenpeacea Julija Davidova, saj regionalnim oblastem ni treba gasiti požarov v tako imenovanih nadzornih conah - območjih daleč od naselij ljudi. Drug vzrok so sečnje gozdov - zakonite enako kot nezakonite.
