Tiskane izdaje
Conakry – Zahod Afrike se te dni spopada z najhujšo epidemijo ebole v zadnjih sedmih letih. V Gvineji je za posledicami okužbe z virusom, ki povzroča hemoragično mrzlico – simptomi so sprva podobni gripi s spremljajočo se drisko in bruhanjem, v naslednji fazi pa nastanejo obsežne notranje krvavitve –, umrlo že 83 ljudi.
Pojav bolezni v Gvineji je povzročil zaskrbljenost med številnimi sosednjimi državami. Senegalska oblast je tako že zaprla mejo, o podobni potezi pa menda razmišljajo tudi v Liberiji, kjer so v zadnjih dneh zabeležili sedem domnevnih ali potrjenih primerov ebole; štirje bolniki so že umrli. Nekatere druge sosede so omejile čezmejno izmenjavo blaga in pretok ljudi, Saudska Arabija pa je preventivno suspendirala izdajanje vizumov muslimanskim romarjem iz Gvineje in Liberije.
Svarila pred paniko
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poskuša pomiriti strahove zaradi izbruha bolezni, svari pa tudi pred povzročanjem panike. Predstavnik organizacije Gregory Hartl ocenjuje, da je tokratni pojav ebole relativno majhen, saj so v Demokratični republiki Kongo in Ugandi v preteklosti zaznali hujše izbruhe – najbolj smrtonosen med njimi je bil prvi leta 1976, ko je v DR Kongo umrlo 280 ljudi. »Ebola že sama po sebi povzroča dovolj skrbi, zato moramo biti previdni pri kategoriziranju nečesa, kar so za zdaj le posamezni primeri,« je dejal.
Zdravniki brez meja se po drugi strani ne strinjajo s tovrstnim umirjenim pristopom k zatiranju izbruha ebole na zahodu Afrike in grajajo, kakor pravijo, minimalen odziv tako lokalnih oblasti kot mednarodnih zdravstvenih organizacij. Opozarjajo, da je tokratni izbruh ebole v Gvineji problematičen, saj bolezni niso zaznali le na odročnih in redko poseljenih lokacijah, ampak tudi na različnih lokacijah v glavnem mestu Conakry, kjer živi dva milijona ljudi. »Geografsko širjenje bolezni je skrb zbujajoče, saj bo močno otežilo nadzorovanje epidemije,« je povedal koordinator Zdravnikov brez meja Mariano Lugli.
Da ne gre za zanemarljiv pojav ebole opozarjajo tudi pri slovenskem Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer pravijo, da tokratna situacija v Gvineji skrbi, ker gre za do sedaj najbolj obsežen prenos okužbe med bolniki in zdravstvenimi delavci. Ob družinskih članih se prav ti najpogosteje okužijo z boleznijo, ki se nanje prenese z bolnikov.
Cepiva ni
Ne bolnišnično osebje ne prebivalci območij, kjer je tveganje za izbruh bolezni največje, se ne morejo zaščititi drugače kot z doslednim upoštevanjem higienskih navodil, ki zahtevajo uporabo zaščitnih rokavic, maske in očal. Cepiva proti eboli po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ni na voljo, prav tako za zdravljenje bolnikov z ebolo ni predvidena nobena posebna terapija. Na NIJZ pojasnjujejo, da to ni neobičajno. Za veliko virusnih okužb je značilno, da je na razpolago le podporno zdravljenje, medtem ko na povzročitelja okužbe ni moč vplivati. To je po njihovih besedah tudi ena od posledic lastnosti virusov, ki se lahko hitro spreminjajo in prilagajajo, zato je v nekaterih primerih zelo težko (po)iskati ustrezno zdravilo, ki bi zaustavilo virus in njegovo širjenje.
Kako je prišlo do tokratnega izbruha bolezni gvinejske oblasti še ne vedo, sumijo pa, da je krivo uživanje okuženih plodojedih netopirjev, ki v nekaterih krajih na jugovzhodu Gvineje veljajo za specialiteto. Vlada je prodajo in uživanje netopirjev že prepovedala, ljudi pa pozvala, naj s higieno preprečijo širjenje bolezni. Ta se po svoji bilanci žrtev morda ne zdi tako strašljiva – od pojava pred skoraj štirimi desetletji do tokratnega izbruha so našteli manj kot 1600 žrtev –, a skrb zbuja predvsem visoka smrtnost, ki je do 90-odstotna.
