Tiskane izdaje
New York – Skoraj dve uri je trajalo, preden se je telo Josepha Wooda prenehalo upirati smrtonosni injekciji, ki so mu jo dali v državnih zaporih zvezne države Arizone. Poskusna mešanica kemikalij je povzročila dolgotrajno hropenje – odvetniki države trdijo, da je šlo za smrčanje, že tretja ponesrečena usmrtitev pa je razpravo o smrtni kazni znova potisnila v politično ospredje.
Wood ni bil ravno vzoren državljan. Leta 1991 so ga obsodili na smrt zaradi umora nekdanje partnerice Debre Dietz in njenega očeta Eugena. Njuno petletno razmerje je bilo polno družinskega nasilja. Ko ga je Debra končno zapustila, je odšel v družinski lokal in najprej ubil očeta, nato pa kljub prošnjam, naj jo pusti živeti, ustrelil še njo. Orožje je nameril tudi v policista, ki sta prihitela na pomoč, zato sta ga večkrat ustrelila, življenje mu je rešila obsežna operacija v lokalni bolnišnici.
Toda to je bil le odlog, saj so ga obsodili na usmrtitev, preden pa so jo v sredo izvršili, je bilo po ustaljeni ameriški praksi na vrsti dolgotrajno čakanje, v njegovem primeru so pravni postopki trajali 15 let. Dolgotrajno je bilo tudi Woodsovo drugo poslavljanje od življenja.
»Hlastal je za zrakom, kot riba, ki jo vržeš na kopno, spremljati njegov boj je bilo izjemno naporno, zdelo se je, da ne bo nikoli umrl,« je dogajanje opisal novinar Troy Hayden, ki je za televizijsko mrežo Fox poročal o izvršitvi smrtne kazni. »Injekcija je delovala, toda ne predstavljam si, da je država imela to v mislih, ko je uvedla postopek z dvema kemikalijama.«
Sporne kemikalije
Zagovornik Dale Baich je dejal, da je bil priča številnim usmrtitvam, a še nikoli ni doživel česa takega. »Nobena še ni trajala tako dolgo. Država Arizona je izvedla neuspešen eksperiment,« je prepričan Baich. Po eni uri hropenja so na zvezno sodišče naslovili nujno pritožbo in zahtevali ustavitev postopka, poklicali so celo vrhovnega sodnika Anthonyja Kennedyja, a je ta zavrnil zahtevo. Medtem ko obramba trdi, da je država kršila osmi amandma ustave, ki prepoveduje kruto in neobičajno kaznovanje, predstavniki tožilstva trdijo, da je Wood ves čas spal in da je bilo hropenje v resnici smrčanje.
Kljub temu je guvernerka Arizone Jan Brewer ustavila izvrševanje smrtnih kazni in zahtevala preiskavo sedanjega procesa. Sredin ponesrečen postopek je strašljivo podoben aprilski usmrtitvi v Oklahomi, ko se je obsojenec Clayton Lockett zvijal v krčih, tako da so ustavili postopek, a mu je nato zastalo srce. Obe državi uporabljata poskusno mešanico kemikalij, saj proizvajalci preizkušenih sredstev, ki si ne želijo nakopati težav v Evropski uniji (ta prepoveduje smrtno kazen), ne dovolijo več njihove uporabe za usmrtitve. Očitno poskus ni uspešen, saj je Wood namesto običajnih deset minut umiral kar uro in 57 minut, najdalje v sodobni zgodovini usmrtitev v ZDA.
Woodovo dolgotrajno umiranje je ponovno sprožilo razpravo o eksperimentiranju s kemikalijami. Ker jim je primanjkovalo sredstva pentobarbital zaradi evropske blokade, so uporabili močno pomirjevalo midazolam in analgetik hidromorfon, toda nobeno sredstvo ni bilo narejeno za usmrtitve, je opozoril Joel Zivot, profesor anesteziologije na medicinski fakulteti Univerze Emory v Atlanti. »Namen farmacevtskih sredstev je zdravljenje, država pa poskuša zdravila spremeniti v strup,« je poudaril Zivot.
Strelski vod
Več pozornosti je spet namenjeno smislu izvajanja smrtne kazni. »Vsakokrat, ko tako zašušmarijo usmrtitev, to sproži razpravo o njeni smiselnosti,« je dejala Deborah Denno, strokovnjakinja za smrtno kazen na jezuitski univerzi Fordham v New Yorku. Vodstvo ameriške veje humanitarne organizacije Amnesty International je izrabilo medijsko pozornost za ponoven poziv, naj Združene države odpravijo »kruto, nečloveško, ponižujočo in odvratno prakso«. A po besedah Dennove ni veliko možnosti, da bi se to zgodilo v bližnji prihodnosti. Čeprav podpora javnosti upada, je lani še vedno 55 odstotkov Američanov menilo, da jo je treba izvajati.
Tako zvezne države, ki jo dopuščajo, raje razmišljajo, da bi se vrnile k bolj »preverjenim načinom«, kot so obešanje, ustrelitev, električni stol ali plin. Sodnik Alex Kozinski, predsednik prizivnega sodišča za zahodno obalo, ki bi moralo odločati o ustavitvi kazni, je zatrdil, da je vrnitev k bolj krvavim metodam končanja človeškega življenja celo smiselna. Po njegovem je uporaba injekcij zgrešen poskus zakritja brutalnosti usmrtitev. »To so okrutni dogodki in prav je tako. Če jih je družba pripravljena izvajati, se moramo soočiti z dejstvom, da država v našem imenu izvaja strašansko surovost,« je dejal Kozinski.
Njegova izbira je strelski vod kot najhitrejša in najbolj zanesljiva metoda. »Seveda gre za umazan postopek, toda če smo privolili v smrtno kazen, se ne smemo skrivati pred dejstvom, da prelivamo človeško kri. Družba, ki ne prenese brizganja krvi, ki ga povzroči ustrelitev, ne bi smela izvajati smrtnih kazni,« je prepričan sodnik. Sam jih podpira.
