Pogajanja o Južnem toku prekinjena

Bruselj – Evropska komisija poziva Rusijo, naj v projektu Južni tok odstopi od tožbe pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) in načrte zanj za pogajalsko mizo uskladi z zakonodajo EU.

Po besedah evropskega komisarja za energetiko Güntherja Oettingerja je bila taka pot uporabljena v drugih velikih infrastrukturnih projektih, kakršen je, denimo, Severni tok, ki je s plinovodom pod Baltikom neposredno povezal Rusijo in Nemčijo. Bruselj je že novembra ugotovil, da sporazumi, ki so jih sodelujoče države v Južnem toku, tudi Slovenija, podpisale z Rusko federacijo kršijo zakonodajo EU, ker ne zagotavljajo ločenosti proizvodnje plina od njegove distribucije in ker ne dopuščajo tekmecem dostopa do infrastrukture.

Članice so nato pooblastile Bruselj za pogajanja z Rusijo o sporazumih, toda napredka do zdaj ni bilo. Pravzaprav so pogajanja po prvih pogovorih na delovni ravni povsem ustavljena. Razlog za zastoj je po Oettingerjevih besedah tožba pred WTO, s katero Moskva očita Uniji, da so njeni predpisi notranjega trga na energetskem področju – z njimi se je omejila moč Gazproma na evropskem tržišču – v nasprotju s pravili organizacije. Ker v Moskvi postavljajo evropsko zakonodajo v negotovost, pogajanja po komisarjevem mnenju niso smotrna.

»Pravo EU je treba spoštovati«

Günther Oettinger se je v Luxembourgu udeležil zasedanja evropskih ministrov za energijo. Slovenija je v skupini članic, ki podpirajo nadaljevanje pogovorov evropske komisije z Rusijo, da bi zagotovili skladnost z evropsko zakonodajo. Za komisarja je stališče Unije do projekta nedvoumno: pravo EU na področju konkurenčnosti, okolja in javnih naročil je treba spoštovati. Južni tok, ki bi bil še en projekt, s katerim bi se Rusija izognila tranzitni Ukrajini pri preskrbi EU, je po začetku krize v Ukrajini obravnavan tudi v političnem in strateškem kontekstu.

Na mizi ministrov so bili načrti, s katerimi bi Unija zmanjšala odvisnost od uvoza energentov, plina in nafte do premoga in urana. Ti načrti so postali še pomembnejši po izbruhu zapletov z Rusijo zaradi Ukrajine. Za prvo fazo Bruselj pripravlja kratkoročne ukrepe, ki bi pozimi preprečili težave v preskrbi EU ter Ukrajine, Moldavije in držav Zahodnega Balkana. Predvsem mora biti zagotovljena solidarnost. »V nobenem primeru ne bi smele nastati motnje v preskrbi gospodinjstev, industrije in infrastrukture,« je povedal Oettinger.

Dolgoročnejši ukrepi bodo na mizi voditeljev članic EU oktobra. Za Unijo bo v prihodnjih mesecih ključna strategija za zagotavljanje večje učinkovitosti pri rabi energije. Ukrepi za potrošnike so bili v zadnjih letih tarča kritik »antibirokratskih« populistov v več članicah. Tudi energetsko-podnebni sveženj za obdobje do leta 2030 bo obravnavan v novem kontekstu.

V pogajanjih med Kijevom in Moskvo o reševanju spora zaradi preskrbe s plinom napredka še ni. Oettinger pričakuje, da bo upoštevan rok, ki ga je Ukrajini za plačilo dolgov določil Gazprom – to je ponedeljek.