Tiskane izdaje
Kijev − Pogajanja med predstavniki Rusije, Ukrajine in EU o ceni ruskega zemeljskega plina, ki so se začela včeraj in se zavlekla pozno v noč, še niso obrodila sadov. Predstavnika sosednjih držav nista sklenila dogovora, bosta pa predloge ene in druge strani danes predstavila svojim vladam.
»Pogajali smo se o vseh spornih točkah, razpravo nameravamo nadaljevati,« je po koncu srečanja povedal evropski komisar za energijo Günther Oettinger, ki bi moral danes obiskati Slovenijo, a je obisk odpovedal. Pogajanja se bodo nadaljevala danes ali najpozneje jutri zjutraj.
Ukrajina in Rusija sta pogajanja o ceni zemeljskega plina začeli po tem, ko je Moskva aprila ukinila vse popuste in s tem Ukrajini skoraj podvojila ceno plina. Kijev, ki si je doslej nakopal kar nekaj dolgov do Rusije, zahteva, da Moskva plin obračuna po nižji ceni − 268 dolarjev na tisoč kubičnih metrov, in ne 485 dolarjev, kolikor po novem zahteva Rusija. Sosedi se morata dogovoriti tudi o ceni, ki jo bo za plin Ukrajina plačevala od junija dalje.
Danes se je sicer iztekel rok, ki ga je Moskva postavila Kijevu za poplačilo vsaj dela dolga, a je Gazprom sporočil, da še ni zaprl plinske pipe. Nemotena je tudi dobava plina Evropski uniji − skozi Ukrajino potuje približno 15 odstotkov plina, namenjenega EU.
Kljub pogajanjem o ceni plina pa nič ne kaže, da se umirjajo odnosi med Moskvo in Zahodom. Rusija se je na sporočilo Bolgarije, da po navodilih evropske komisije začasno zaustavlja projekt Južni tok, odzvala z ogorčenjem. »Včasih Bruselj vodi želja po kaznovanju, sla po maščevanju,« je povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Humanitarni koridor
Nič bolj mirno ni niti na vzhodu Ukrajine, kljub obljubi Porošenka, da bo do konca tega tedna orožje tam potihnilo. Proruski uporniki so sicer kmalu sporočili, da ukrajinski predsednik dela račune brez krčmarja. »Še naprej se bomo mobilizirali,« je obljubil eden od vodji samooklicane Donecke republike Andrej Purgin.
Ruski spletni portal RT poroča, da so ukrajinske sile še okrepile vojaške operacije na vzhodu, predvsem v Slavjansku. Ukrajinski predsednik je danes pristojnim službam ukazal, da v nemirnem delu države vzpostavijo humanitarne koridorje, ki bodo civilistom omogočili varen odhod. Prav tako bodo na območja, kamor bi se razseljeni lahko zatekli, poslali hrano in zdravila.
Iz ruskega zunanjega ministrstva so včeraj znova pozvali, naj se predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) aktivno vključijo v posredovanje med vzhodom in zahodom Ukrajine in izpeljejo mirovni načrt, ki temelji na ženevskem dogovoru, sklenjenem 17. aprila letos.
Nemški minister pozval k skupnemu nadzoru meja med Rusijo in Ukrajino
O razmerah na vzhodu Ukrajine bodo danes razpravljali tudi zunanji ministri Nemčije, Poljske in Rusije - Frank-Walter Steinmeier, Radoslav Sikorski in Sergej Lavrov. »Ruskemu kolegu bomo pojasnili, kako zaskrbljena je Evropska unija nad destabilizacijo vzhodne Ukrajine,« je pred srečanjem povedal Sikorski, Steinmeier pa je tako Rusijo kot Ukrajino pozval k boljšemu nadzoru državnih meja. »Potrebno je na nek način zagotoviti skupen nadzor nad mejami.«
