Pompeovih ducat za iranske mule

New York – Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je prvi državniški govor spremenil v seznam z ducat zahtevami, ki jih mora izpolniti Iran, če se hoče izogniti »najhujšim ameriškim sankcijam v zgodovini«. Hkrati je vsem, ki se ne bodo zmenili za ameriške ukrepe, zažugal s posledicami.

Dva tedna po odločitvi Donalda Trumpa, da se ZDA ne bodo več držale jedrskega dogovora med mednarodno skupnostjo in Teheranom, je Pompeo predstavil načrt ameriške vlade, kako presekati pot do perzijske jedrske bombe. Iran mora ustaviti program balističnih izstrelkov, se odpovedati bogatenju urana ter dovoliti dostop inšpektorjem, ki bodo preverjali, ali je država morebiti oživela svoj jedrski program. Ne smejo več podpirati oboroženih skupin v tujini, kot je Hezbolah v Libanonu in Siriji. Ne smejo več groziti ameriškim zaveznikom, denimo Izraelu in Saudski Arabiji, ter morajo zagotoviti neoviran mednarodni ladijski promet skozi Hormuško ožino. To je le nekaj zahtev. Če Teheran ne bo izpolnil vseh, bosta ameriška vojaška in gospodarska moč po Pompeovih besedah uničili perzijsko gospodarstvo ter »zdrobili« iranske operativce in oborožene zaveznike.



»Lista je precej dolga,« je priznal novi ameriški zunanji minister, toda po njegovih besedah je niso sestavile ZDA, pač pa Teheran. Ne zdi se verjetno, da se bo Iran zlahka vdal grožnjam, po prvih odzivih so govor razumeli kot znak, da si ZDA prizadevajo za zamenjavo oblasti. »Amerika bi rada prisilila Iran v vdajo in sprejetje teh nelegalnih zahtev ... njegove besede kažejo, da si Amerika prizadeva za spremembo režima v Iranu,« je tiskovna agencija Reuters navedla besede neimenovanega »višjega iranskega uradnika«. Pompeo se je obrnil tudi neposredno na Irance in jih spodbudil, naj zavrnejo teokratsko vlado mul v Teheranu. »Kaj je iranska (islamska) revolucija dala Irancem?« je dejal. In si sam odgovoril, »trdi represivni prijem je edino, kar poznajo milijoni«.

Žuganje zaveznikom

Hkrati je opozoril, da bo morala vsaka država spoštovati ameriške sankcije. »Vsi vedo, kakšno je naše stališče,« je dal vedeti. Kljub jezi v Evropi prvi odzivi kažejo, da se bodo velika evropska podjetja držala ameriških navodil. Francoski energetski velikan ­Total je že prejšnji teden odpovedal ­pogodbo s Teheranom. Država z 81 milijoni je lani imela za 25 milijard dolarjev trgovinske menjave z EU, ZDA so trg s 320 milijoni, trgovinska menjava z EU je bila lani vredna 718 milijard dolarjev.



Računica Washingtona je jasna, nemoč Evrope pa le še poglablja nejevoljo evropskih voditeljev ob ameriškem izsiljevanju. »Kdo ob takšnih prijateljih potrebuje sovražnike?« je prejšnji teden sporočil predsednik evropskega sveta ­Donald Tusk.

Tudi v ZDA so se hitro pojavile kritike, da je Pompeov govor zvenel tako, kot da bi bil obrambni, ne pa zunanji minister, saj v njem skoraj ni bilo prostora za diplomacijo. »Seznam vsebuje vse razen pokrščevanja Irana in je bolj podoben zahtevi za brezpogojno predajo kot poskusu pogajanja,« se je pridušal Jeremy Shapiro iz mnenjske organizacije Evropski svet za zunanje odnose.

Washingtonski jastrebi slabo skrivajo, da ciljajo na razpad režima, »iransko gospodarstvo je precej majavo, zato bi ponovna uvedba sankcij lahko bila dramatična«, je nedavno dejal John Bolton, novi svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost in vnet zagovornik sedanjega pristopa ZDA.