Pornozvezda Cicciolina v pokoj s poslansko pokojnino

Vsaj tako dolgo kot pornozvezda je Ilona Staller tudi političarka.

Objavljeno
26. november 2011 19.22
Posodobljeno
26. november 2011 19.30
Nekdanja pornografska zvezda Ilona Staller, bolj znana kot Cicciolina
Tone Hočevar, Rim
Tone Hočevar, Rim

Kljub resnim, že kar hudim časom, kljub prevratom, ki so se jim zgodili zadnje tedne, pa še sami niso vedeli, zakaj in kako, so si Italijani te dni privoščili debelo kost, ki jo glodajo in glodajo. Glodajo jo, ker jih v duši gloda zavist in ker bi se v trenutkih, ko so zaradi krize, ki je prej nikakor niso hoteli videti, jezni na ves svet, radi znesli nad komerkoli.

Ilona Staller, poslanka rimskega parlamenta v obdobju od 1987 do 1992, je praznovala šestdeseti rojstni dan in povzročila val ogorčenja. Vsak poslanec praznuje rojstni dan, tudi šestdesetega, ljudstvu hinavščine pa gre v nos samo Ilona Staller.

Vsak izmed poslancev ali senatorjev namreč z dnem, ko praznuje šestdeseti rojstni dan, začne v Italiji dobivati parlamentarno pokojnino, dosmrtni dodatek k svojim dohodkom, prisluženim v drugih službah. Še eno pokojnino. Za en mandat v rimskem parlamentu, to pa je pet let dela povprečno po dva, včasih tudi tri dni na teden, poslanec ali senator pri šestdesetih letih dobi 3000 evrov bruto dodatne pokojnine.

Natančno 3108 evrov bruto mi pripada, neto je to 2141 evrov, toliko bom dobivala vsak mesec, zaslužila sem si jih, pojasni Ilona Staller. Pripravlja se na novo volilno kampanjo, tokrat za županjo Monze. Drugega decembra se bo pognala v boj. Meš­čanom Monze obljublja, da jim bo zapuščeno palačo sredi parka v mestu spremenila v velikansko igralnico, ki bo nosila zlata jajca.

Pornozvezda po poklicu, političarka po duši

Ilona Staller res ni kdorkoli, je pa kot članica poslanske zbornice, izvoljena poslanka italijanskega parlamenta, pred dvema desetletjema in več poskrbela za popularizacijo italijanske politike, za navdušenje moškega sveta in zgražanje hinavcev. Kar med političnim govorom se ji kdaj pa kdaj zgodilo, da je vrgla na prosto levo dojko, včasih tudi desno.
Že prej je bila prva ženska, ki je na televiziji pokazala oprsje. Za pobožno Italijo je bilo to hudo bogoklet­no. Že leta 1974 sem spoznala Silvia Berlusconija, je v svojo biografijo zapisala Ilona Staller, povabil me je v Grčijo, z zasebnim letalom me je peljal na enega najlepših grških otokov.

Ilona Staller je bila zvezdnica nočne radijske oddaje na Radio Luna, intimnih pogovorov s pornografskim navdihom. Voulez-vous coucher avec moi?, Bi spali z menoj, je bil naslov v tistih časih neverjet­no poslušane oddaje. Nastopajoči v studiu in publika po telefonu se niso ogovarjali z imeni, ampak so si nežno rekli »cicciolini« in »ciccioline«, v malo bolj uglajeni italijanščini to pomeni ocvirki, tudi debeluščki in debeluške, v rimskem narečju pa »češpljica«. Takrat se je Ilone za vse večne čase prijelo ime Cicciolina.

Iz Budimpešte med svetovne zvezde

Cicciolina se je pred šestdesetimi leti rodila v Budimpešti, oče, visoki policijski funkcionar, je ženo zapustil, ko so bili otroci še majhni, lepotička Ilona je pri trinajstih postala manekenka, tudi miss Madžarske je bila. Potem je ušla čez Slovenijo v Italijo, v Padričah je bila zaprta v taborišču za begunce. Pri dvajsetih jo je četrt stoletja starejši kalabrijski mafijec pobral s ceste in jo odpeljal v Rim, se za kratek čas poročil z njo, lepa Ilona je postala italijanska državljanka.

V Rimu je bila manekenka, tudi za velike modne hiše so jo slikali, svoje pravo poslanstvo pa je odkrila šele, ko je spoznala kralja pornografske industrije Riccarda Schicchija. Dobivala je vedno večje vloge, pornografija je postajala vedno trša, za Cicciolino je norel ves moški svet.

V osemdesetih in devetdesetih letih je bila ena največjih zvezd pornografskih filmov na svetu. Ko je postala poslanka, so jo še bolje prodajali, dvorane s filmi za odrasle so bile ves čas polne. Ljudje so nadvse radi hodili gledat, kaj tam počne gospa, ki jo sicer lahko vidijo do vratu zapeto v parlamentarni dvorani med prenosi pustih, dolgočasnih parlamentarnih zasedanj.

Že 32 let v politiki

Vsaj tako dolgo kot pornozvezda je Ilona Staller tudi političarka. Ko je njeno lepo in bogato oprsje pretreslo še gledalce državne televizije Rai, je pomislila, da bi ji to lahko odprlo pot v politične vrhove. Leta 1979 je s kolegicami iz pornoindustrije ustanovila politično stranko Sončna lista, ki pa se ji ni uspelo prebiti v parlament, bilo je še prezgodaj, italijanska pomlad je nastopila pozneje.

Več let je trajala politična aktivnost italijanskih pornozvezd, vodilna je bila legendarna Moana Pozzi, ljubica velikih, zgodovinskih demokrščanskih in socialističnih veljakov. Odkar je izginila s prizorišča, ni jasno, ali je res umrla zaradi aidsa ali se je samo umaknila in starost uživa kje daleč. Moški, ki je veljal za njenega brata, je šele pred leti povedal, da je v resnici njen sin.

Kontroverzni politik Marco Pannella, voditelj radikalcev, ki so imeli nekoč svojo izpostavo tudi na Slovenskem, je Cicciolino postavil na kandidatno listo leta 1987. Samo on je dobil več glasov od nje. V poslanski zbornici je bila zelo dejavna. Pravijo, da bolj od marsikaterega poslanca, ki tam dobiva plačo leta in leta. Borila se je proti cenzuri in proti vzreji divjih živali za kožuhe, pa za vnovično odprtje javnih hiš v državi, kjer skoraj vsi odrasli moški hodijo k prostitutkam. Sadamu Huseinu se je ponudila, da pride k njemu v posteljo, samo da ne bi bilo vojne. Ko so jo hoteli svetohlinci postaviti pred sodišče zaradi obscenosti in kvarjenja javne morale, jo je parlament zaščitil, hinavci so zbrali samo 130 glasov (od skupaj 630 mogočih).

Poroka, otrok, pravde

Ko se je njena poslanska kariera končala (ni bila znova izvoljena v parlament), se je poročila z znanim ameriškim kiparjem Jeff Koonsom, rodila sina Ludwiga in kmalu z možem začela dolgo serijo pravd, ki še vedno niso končane. Tolčeta se za sina, ki živi pri materi v Rimu in je zdaj že velik fant.

Leta 2002, po nekaj brazilskih filmih, ki niso več sodili v pornoindustrijo, je Ilona Staller vstopila tudi v madžarsko politiko, kandidatura za poslanko v Budimpešti pa ni obrodila sadov.

»Ne vem, zakaj bi bilo kaj narobe, če dobim pokojnino kot poslanka,« je dejala ta teden. »Delala sem kot poslanka pet let, nič se nisem prodajala kot deklice v zgodbah o bunga-bunga. Nekateri italijanski politiki, ki jim ni več uspelo priti v parlament, prej pa niso delali nič drugega kot politiko, dobivajo po petnajst tisoč evrov pri petdesetih letih. Tudi pevec Gino Paoli dobiva toliko, kot bom jaz, pa tudi revolucio­narni teoretik Toni Negri, ki sta se v politiki pojavila samo za trenutek. In še marsikdo, pa jim nihče očita, da je kaj narobe.«

Iz Nedela