Praška Plešoča hiša je naprodaj

Naprodaj je ena večjih znamenitosti Prage, hiša Nationale-Nederlanden ali Plešoča hiša. Ker s svojim nenavadnim videzom v slogu dekonstruktivizma izrazito izstopa iz okolice starega jedra Prage, je v začetku vzbudila tudi veliko nasprotovanja.

Plešoča hiša ter (manj uveljavljeni) Fred in Ginger sta »ljudski« poimenovanji hiše Nationale-Nederlanden, ki so jo načrtovali leta 1992 in zgradili do leta 1996. Uradno se hiša imenuje po veliki nizozemski zavarovalnici, zdaj že preimenovani v ING. Stavba ob nabrežju reke Vltave v starem jedru mesta je neuradno ime dobila zato, ker spominja na par, ki pleše, uradnega pa po omenjeni zavarovalnici, ki je gradnjo plačala.

Čeprav zdaj velja za eno glavnih mestnih znamenitosti, upodobili so jo celo na zbirateljskem zlatniku češke nacionalne banke, je hiša ob gradnji požela tudi veliko kritik, češ da je preveč moteča v okolju zgodovinskega središča Prage z gotskimi, baročnimi in art nouveau zgradbami. Hišo sta načrtovala domači arhitekt hrvaškega rodu Vlado Milunić in sloviti kanadsko-ameriški arhitekt Frank Gehry (med drugim avtor stavbe Guggenheimovega muzeja v španskem Bilbau).

Posebna stavba, posebna cena

Po poročanju gospodarskega dnevnika E15 namerava lastnik stavbe, podjetje CBRE Global Investors, hišo prodati, naprodaj bo prvič, odkar je zgrajena. Novico je že potrdila nepremičninska družba Jones Lang LaSalle, ki bo svetovala pri prodaji. V stavbi so zdaj pisarne, v pritličju kavarna, v najvišjem nadstropju pa prestižna restavracija z veličastnim razgledom na Vltavo in okolico.

Ugiba se, da bi lahko zahtevana cena znašala od 250 do 300 milijonov čeških kron oziroma od 9,7 do 11,6 milijona evrov, kar je po mnenju čeških medijev ekscesno visoka cena. Nepremičninski posrednik Jan Zachystal je za spletno stran Radia Praga pojasnil, da takšne nepremične spadajo v posebno kategorijo, za katero običajna vrednotenja ne veljajo. »Takšne posesti se na trgu pojavijo redko,« je povedal Zachystal, zato je določanje njihove cene zelo zahtevno.

Zgodba Plešoče hiše je povezana tudi s priljubljenim prvim predsednikom Češke Václavom Havlom. Leta 2011 umrli češki disident, dramatik, pesnik in politik je večino svojega življenja živel v neposredni bližini zemljišča, na katerem so gradili Plešočo hišo, in je njeno gradnjo ves čas močno podpiral. Tudi zemljišče ima posebno zgodovino, saj so prejšnjo hišo zrušile bombe ameriških letal ob koncu druge svetovne vojne. Njene ruševine so tam ostale do leta 1960, ko so zemljišče očistili, a je ostalo prazno vse do gradnje Plešoče hiše.

Bo hiša končno le namenjena umetnosti?

Češko-hrvaški arhitekt Milunić je začel stavbo načrtovati že za časa komunizma leta 1986, ko se je o njej pogovarjal tudi s Havlom, tedaj malo znanim političnim disidentom in kulturnikom. Vendar je kmalu za tem, v času žametne revolucije, Havel postal priljubljen politik, bil je zadnji predsednik Češkoslovaške in nato prvi predsednik samostojne Češke. Tudi zaradi Havlove avtoritete se je projekt nadaljeval in Milunić je k sodelovanju pritegnil priznanega arhitekta Franka Gehryja. Mogočna nizozemska zavarovalnica je zagotovila denar, arhitekta pa sta razvila Milunićevo idejo dinamično-statične konstrukcije (jin-jang), ki naj bi simbolizirala tranzicijo Češke iz komunizma v parlamentarno demokracijo.

Čeprav so na prazno zemljišče vsem sporom navkljub po padcu komunizma le postavili znamenito stavbo, se Havlu ni izpolnila želja, da bi v njej uredili umetniško galerijo ali muzej. To bi se lahko po ugibanjih v čeških medijih zgodilo zdaj, če bi hišo kupil kakšen bogat mecen in jo namenil umetnosti.