Tiskane izdaje
Ljubljana - Že na splošno velja, da mora biti hrana za pusta čim bolj mastna in kalorična, za STA navaja Lea Kužnik z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. Krofi so bili nekoč značilna pustna jed, danes pa jih v pekarnah pripravljajo skozi vse leto. Kljub temu jih v pustnem času Slovenci pojemo največ, najraje pa imamo klasične krofe z marmelado.
Po navedbah Kužnikove so bili krofi sprva le praznična pustna jed iz kvašenega testa, ocvrti na maslu, svinjski masti ali olju. Nadevi krofov so bili večinoma marmeladni, v sodobnem času pa se kot nadev pojavljata tudi čokolada in vanilijeva krema.
»Bistvo pusta je v tem, da je bilo to zadnje obdobje po božiču, ko so se ljudje še temeljito najedli,« pa je za STA pojasnil etnolog Janez Bogataj. Dodal je, da je pustnemu času sledilo dolgo obdobje posta, zaradi česar so si ljudje ob pustu privoščili mastno hrano in takrat tudi hitreje porabili kalorije kot danes. Ljudje so si poleg krofov v pustnem času privoščili tudi druge ocvrte testene jedi.
Kužnikova in Bogataj sta se strinjala, da so krofi povezani z dunajsko dvorno kuhinjo iz prve polovice 19. stoletja, vendar so današnji krofi precej drugačni. Kot je dejal Bogataj, so bili krofi takrat bistveno manjši in ocvrti na maslu, nadevani pa so bili z brusnično ali marelično marmelado. »Krofi pri nas pa so se prilagodili našemu načinu življenja in načinu življenja naših prednikov,« je pojasnil in dodal, da so se pri nas cvrli nenadevani krofi in na svinjski masti.
Krofe naj bi v dunajski dvorni kuhinji prva pripravljala kuharica Cecilija Krapf, je dodatno pojasnila Kužnikova. Po njej so se krofi prvotno imenovali Cilli Kugeln (Cilkine kroglice), pozneje pa Krapfen (krapi).
Etimološka razlaga pa začetek krofov postavlja v veliko starejši čas. V stari visoki nemščini naj bi beseda krapfo pomenila kljuko, kavelj ali krempelj in je ponazarjala obliko ocvrtega testa. Po besedah Kužnikove so bili namreč prvi krofi nepravilnih oblik z izrastki, ki so spominjali na kremplje.
V Sloveniji so sicer med najbolj znanimi krofi s Trojan, nekdaj značilno pustno jed pa danes v pekarnah, slaščičarnah in gostilnah pripravljajo skozi vse leto, navaja Kužnikova.
Slovenske pekarne imajo tako v tem času precej dela s krofi, saj jih samo v Žitu, kot so sporočili za STA, v pustnem tednu prodajo nekaj več kot milijon, kar je približno polovica letne prodaje krofov. V pustnem tednu Slovenci pojemo tudi približno 20.000 trojanskih krofov. V Mercatorju pa jih v času okoli pusta, ko traja akcija, prodajo okoli dva milijona, kar je približno toliko kot v preostalih mesecih v letu skupaj, so sporočili iz Mercatorja. V pekarni Pečjak, denimo, pa jih v pustnem tednu prodajo 100.000, kar tudi pri njih pomeni količino, ki jo sicer prodajo v preostalih mesecih leta skupaj, so povedali za STA.
V vseh naštetih pekarnah in prodajalnah so po njihovih podatkih daleč najbolj prodajani klasični krofi, nadevani z marmelado, čeprav ponujajo tudi krofe z vanilijo in čokolado.
