Pred obiskom norveškega kraljevega para: Za več gospodarskega sodelovanja

Oslo – Poglabljati zunanjepolitično sodelovanje v okviru Nata in Evropskega gospodarskega prostora (EEA), širiti dvostranske odnose na področju okoljevarstvene politike in obnovljivih virov energije ter pospeševati gospodarske povezave so cilji bližnjega obiska norveškega kralja Haralda V. in kraljice Sonje v Sloveniji.

Potem ko bosta s številčnim političnim in gospodarskim spremstvom k nam pripotovala v ponedeljek, bo dvodnevni državniški obisk, ob srečanju s predsedniki države, vlade in državnega zbora, priložnost za podpis memorandumov o soglasju za izvajanje finančnega mehanizma EGP 2009–2014 in norveškega finančnega mehanizma 2009–2014. Visoka gosta si bosta med drugim ogledala univerzitetni rehabilitacijski center Soča, mestno jedro Ljubljane, Radovljico, Bled in še kaj. Kraljevi par bo Slovenijo zapustil v sredo popoldne, ko bo nadaljeval pot na Hrvaško.

Bližajoči se obisk je tudi priložnost za nekaj poudarkov o Norveški, ustavni monarhiji s parlamentarno demokracijo, kjer so državljani na dveh referendumih leta 1972 in 1994 zavrnili morebitno članstvo v Evropski uniji. Po besedah državnega sekretarja Erika Lahnsteina iz ministrstva za zunanje zadeve – za skupino slovenskih in hrvaških novinarjev v Oslu – želijo Norvežani na samostojni poti »ohranjati neodvisno politiko, na številnih področjih, hkrati smo morda korak naprej pri okoljski politiki in tudi mednarodno solidarni smo lahko drugače, kakor bi bili kot članica EU«.

Politične povezave z Unijo so sicer tesne, predvsem v okviru norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma EGP, iz katerih je samo Slovenija od leta 2004 do 2009 počrpala slabih 18,59 milijona evrov. Norveška, ki je prav tako članica schengenskega sporazuma, uživa ugled poudarjeno socialne države enakih možnosti, kar je bilo slišati tudi med predstavitvami na ministrstvih za zdravstvo, zunanje zadeve ter za otroke, enake možnosti in socialno vključenost.

Malo Norveške
Po nekaterih poudarkih ministrice Anne-Grete Strøm-Erichsen, ki je pred zdravstvenim vodila obrambni resor, je večina bolnišnic na Norveškem javnih, v lasti občin oziroma države. »Zdravstveni sistem je v 85 odstotkih financiran iz davkov, preostalih 15 odstotkov prispevajo pacienti, večinoma ob obisku zdravnikov.« Tako kakor drugod po zahodnem svetu tudi napredne in v mnogih pogledih bolje poučene Norvežane pestijo bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, rak, še posebno pljučni, tudi prekomerna teža. V boj proti kajenju so se z ostrim protikadilskim zakonom podali pred sedmimi leti, rezultati so spodbudni, med mlajšimi od 15 let je delež kadilcev samo 12-odstoten, in tudi sicer sega po cigaretah, ki so povsem umaknjene z vidnih nakupovalnih mest, le petina prebivalstva.

Prav tako veliko pozornosti poskušajo z novo reformo nameniti starajoči se populaciji: v treh desetletjih se bo število Norvežanov, starejših od 80 let, podvojilo. Cilj je poskrbeti, da bodo ljudje čim dlje zdravi in karseda dolgo vključeni v družbeno življenje, morda kot prostovoljci, a ne le v Oslu, kjer prebiva približno 590.000 ljudi, ampak tudi v drugih, bolj odmaknjenih in redko poseljenih severnih predelih države.

Čeprav živi v nekaterih od skupaj 430 občin samo po nekaj sto prebivalcev, ima država, ki je po površini velika za šest Slovenij, okrog 70 bolnišnic. Ker je pomanjkanje domačih zdravnikov in bolniških sester hkrati priložnost za tujce, se na Norveško namenjajo predvsem strokovnjaki iz Evropske unije, še zlasti iz sosednjih držav, denimo iz Švedske in Nemčije. Večina prihaja zaradi višjih plač, nekatere pa na odmaknjeni sever vleče tudi »bela eksotika«.

Razmišljati po norveško pomeni tudi namenjati vse več pozornosti zdravemu življenju, zato prav v teh majskih dneh teče kampanja seznanjanja z zdravim življenjskim slogom: v preddverju ministrstva za zdravstvo, denimo, delijo sadje in opozarjajo na pomen redne rekreacije, če ne na poti na delo ali z njega, pa doma v prostem času. Ker naj bi bila ministrica za zdravstvo prvi zgled, jo je menda dvakrat na teden videti, kako se zjutraj rekreira, pred dnevi pa je pred parlamentom skakala s kolebnico. »Tega sicer ne počnem, ker uživam, ampak ker je potrebno.«

Podobno spodbudno so vsaj teoretično slišati tudi prizadevanja ministrstva za otroke, enake možnosti in socialno vključenost. Po razlagi državne sekretarke Kirsti Bergstø so norveška realnost vrtci za vse norveške otroke, 1,98 otroka na žensko v rodni dobi, 47 tednov v celoti plačanega materinskega dopusta in 12 tednov očetovskega dopusta, 40-odstotni delež poslank in polovica ženskega spola v vladi, 77-odstotna zaposlenost žensk in še kaj. In vendar se po drugi, manj hvalevredni strani tudi bogata Norveška, ki je gospodarska kriza vsaj neposredno ni prizadela, srečuje s podobnimi političnimi dilemami kakor številne druge evropske države: s populistično ostjo, usmerjeno v imigracijo.

Predvsem konservativni liberalci iz Stranke napredka, na primer, po besedah državnega sekretarja v ministrstvu za zunanje zadeve Lahnsteina, opirajo svojo politiko na protipriseljensko in protiislamsko miselnost, kar je slišati kočljivo ob podatku, da je v Oslu, denimo, »tretjina šolarjev tujega izvora« in da je delež priseljenih na nacionalni ravni približno 17-odstoten.

Pred obiskom
Čeprav pred obiskom norveškega kraljevega para ne manjka besed o odličnosti odnosov med Slovenijo in Norveško – na različni ravneh, v okviru Nata, EGP..., ki bi jih želeli še poglobiti, bodo v nekaj mesecih, kakor še v štirih državah sveta, zaprli veleposlaništvo v Ljubljani. Po besedah državnega sekretarja Erika Lahnsteina gospodarsko-trgovinskega sodelovanja ni toliko, kolikor bi si ga želeli, Norveška pa se, kakor tudi druge države, ozira predvsem za svojimi ekonomskimi interesi (tudi na Kosovu, denimo). In vendar je prihod kraljevega para ter pomembne politične in gospodarske delegacije v Slovenijo, kakor poudarjajo v Oslu, velika priložnost za poglabljanje odnosov in sklepanje novih gospodarskih stikov.

Zanimanja z norveške strani je veliko, še posebno na področju obnovljivih virov energije, pacientom prijaznega in varnega zdravstva, okoljske problematike, tudi krepitve zavedne civilne družbe. V okviru obeh zgoraj omenjenih finančnih mehanizmov bo Slovenija do leta 2014 dobila 26,9 milijona evrov, namenjeni so projektom, povezanim z otroki, javnim zdravjem, ohranjanjem kulturne dediščine in okolja, preprečevanjem bolezni, ki so povezane z življenjskim slogom, tudi z nevladnimi organizacijami.