Pred volitvami: Zmagovalni pohod nemške kanclerke

Berlin – Peeru Steinbrücku so na koncu ostale le še solze.­ Socialdemokratski kanclerski­ kandidat je nedavno hlipal pred televizijskimi kamerami,­ ko je o njem govorila soproga,­ lahko si je predstavljati,­ da bodo solze razočaranja­ tekle­ tudi na dan nemških ­parlamentarnih volitev 22. septembra.

Če bi bile volitve zdaj, bi po raziskavi ARD unija CDU/CSU krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel dobila 42 odstotkov glasov, SPD Peera Steinbrücka pa nekatere raziskave dajejo le 22 odstotkov. Čedalje manj je tudi upanja, da se liberalni koalicijski partnerici ne bo posrečilo v parlament in bodo socialdemokrati in zeleni lahko sestavili koalicijo zato, ker CDU ne bo imela primernega ­partnerja.

Javnost je vse bolj zadovoljna z liberalnimi politiki, kot je zunanji minister Guido Westerwelle, in nekatere raziskave, med njimi Sternova, kažejo, da se bo stranki­ posrečilo v parlament. Stranki ­Levice, ki bi lahko kljub svojim spornim vzhodnonemškim koreninam vsaj podprla levosredinsko koalicijo, ta čas s sedmimi do devetimi odstotki tudi ne gre dovolj dobro, da bi lahko spodnesla konservativni blok.

Sloves švabske gospodinje

Do 22. septembra je sicer še veliko časa, a se je kanclerki Merklovi, ki ostaja daleč najbolj priljubljena političarka države, doslej posrečilo odbiti vse nasprotne napade. Zaradi plagiatorstva je morala oditi njena šolska ministrica Annette Schavan, zaradi vojaških trotov se je močno zamajal stolček obrambnega ministra Thomasa de Maizièra, njeni deželni zavezniki so v preteklem obdobju izgubljali ene volitve za drugimi. Nekaj v Angeli Merkel pa Nemce na zvezni ravni prepričuje, verjetno ne le njen resni in odkriti vodstveni slog, čeprav Nemci nedvomno cenijo njen videz in sloves švabske gospodinje, ki zna paziti na denarnico. Ta sloves se lahko obdrži le tako dolgo, dokler se Nemčija izogiba evrski krizi. Ker je brezposelnost zgodovinsko nizka in velika večina Nemcev verjame, da sedanja vlada v Evropi dobro zastopa nemške interese, je Angela Merkel vsak dan bolj priljubljena in Peer Steinbrück vsak dan manj.

Socialdemokratski kancler ne more prepričati ne s karizmo ne s programom svoje stranke o evrskem vprašanju. Tega je predsednik socialdemokratov Sigmar Gabriel na nedavnem strankinem zboru proti brezposelnosti med mladimi, na katerem so kanclerko zmerjali kot tatico prihodnosti mladih evropskih rodov, predstavil s preprosto zahtevo: »Krčenje dolgov moramo združiti z rastjo in zaposlovanjem, da bi lahko vse to plačali, moramo obdavčiti finančne trge in preprečevati davčne utaje.« Mnogi volivci verjamejo, da v ta arzenal sodijo tudi skupna evropska – torej nemška – jamstva za vse evropske dolgove.

Asimetrična demobilizacija

Velika socialdemokratska težava je tudi v tem, da se krščanskodemokratska kanclerka sploh ne bojuje z njihovimi tezami, ampak nekatere predstavi za svoje. Za boj proti brezposelnosti med evropskimi mladimi je v kanclersko palačo pravkar povabila politične prvake 28 držav EU, nedavno se je zavzela tudi za omejitev naraščanja najemnin. Njen predvolilni program je poln tudi drugih dragih obljub, od dodatnih pokojnin, večjih otroških dodatkov do investiranja v infrastrukturo.

Poznavalci takšno strategijo imenujejo »asimetrična demobilizacija«. Že leta 2009 je Angela Merkel ideje leve opozicije obsodila na pozabo tako, da se ni pustila povleči v provokativne razprave, zdaj enako in še bolj razorožuje na levi in desni. Celo Alternativi za Nemčijo, stranki, ki nasprotuje skupni evropski valuti, se doslej ni posrečilo pritegniti večjega števila volivcev, čeprav v Nemčiji še mnogi žalujejo za dobro staro marko.

A tudi med temi številni poznajo evrske koristi za nemško gospodarstvo in družbo, zato raje verjamejo kanclerki, ko trdi, da se bojuje hkrati za Nemčijo in Evropo. Ob tako visokih stavah izgubljajo tudi malce »odtrgane« stranke, ki bi drugače lahko veljale za protestne. Nemški pirati so v kriznih časih videti preveč neresni tudi za tiste, ki bi sicer radi protestirali proti ustoličeni politiki. Kaže, da se bo del njihovih glasov pomaknil ali vrnil k zelenim. Ti so z zavzemanjem za višje davke sicer malce zamajali podporo socialno usmerjenega srednjega razreda, a se jim ta še vedno povečuje.

V takšni razporeditvi nemške politike še najbolj primanjkuje prave konservativnosti, a so tisti, ki jo še vedno zagovarjajo v CDU, bolj tiho, dokler jim lahko Angela Merkel zagotavlja volilne uspehe. Nesrečni Peer Steinbrück, ki zdaj celo v svoji stranki uživa vse manj ljubezni, upa le še na televizijski dvoboj.

Soočenje pred kamerami je edino, ki lahko v primeru velikih napak preobrne predvolilno tekmo, a če bo Angela Merkel tudi tam ohranila kanclersko držo in vmes ne bo kakšnega neprijetnega presenečenja, lahko vsaj za svojo stranko še vedno računa na volilni uspeh. Drugo vprašanje je, kaj bo po volitvah: spet se napovedujejo višje cene elektrike, najemnin in hrane, zaviranje kitajskega gospodarskega stroja pa lahko z nadaljevanjem evrskega zastoja prizadene tudi doslej trpežno nemško gospodarstvo. Številni Nemci celo verjamejo, da bi se s temi izzivi najbolj učinkovito spopadala velika koalicija med CDU/CSU in socialdemokrati, s Steinbrückom ali brez njega.