Tiskane izdaje
Tajne programe vohunjenja za tujimi in lastnimi državljani je svetu razkril nekdanji analitik NSA Edward Snowden. Po večinoma enotni fronti napadov nanj se je pred dnevi po pisanju STA v predstavniškem domu zgodilo nekaj presenetljivega − skupaj so namreč stopili liberalni demokrati in nekateri najostrejši republikanski nasprotniki ameriškega predsednika Baracka Obame in predlagali konec kršenja ustavnih pravic v imenu vojne proti terorizmu.
Večina kolegov pa se z njimi ni strinjala. »Ali je naš spomin res tako zbledel, da smo pozabili, kaj se je zgodilo 11. septembra 2001?« je kolege vprašal republikanski predsednik odbora za obveščevalne dejavnosti Mike Rogers iz Michigana.
Rogers je bil na strani večine 217 kongresnikov, ki so porazili amandma njegovega strankarskega kolega Justina Amasha. Zagovorniki brzdanja NSA so zbrali 205 glasov.
Pred glasovanjem se je vnela vroča razprava z intenzivnim lobiranjem Bele hiše. Predsednik Obama in člani njegove administracije so pozivali kongres, naj glasuje proti amandmaju, ki da ogroža boj proti teroristom.
Amash je dejal, da želijo predlagatelji zaščititi ustavo in pravico Američanov do zasebnosti. Amandma bi NSA prepovedal kopičenje podatkov o komunikacijah Američanov in omejil nadzor na osebe, ki so predmet preiskav.
Bela hiša je uspela, vendar ji celoten predlog zakona o 600 milijardah dolarjev porabe za Pentagon v proračunskem letu 2014, ki se začenja s 1. oktobrom, ni všeč. Porabe je le za okrog pet milijard manj kot v letošnjem proračunu, Bela hiša pa želi večji rez. Od skupne vsote je za dokončanje vojne v Afganistanu predvidenih 85,8 milijarde dolarjev.
Predstavniški dom je poleg tega po pisanju STA soglasno potrdil amandma, ki od predsednika zahteva kongresno zeleno luč pred morebitnim začetkom vojne proti Siriji. Soglasno je bil sprejet tudi amandma, ki prepoveduje financiranje vojske v Egiptu. Predlog bo potrebno uskladiti še s senatom.
