Premirje v ameriški proračunski vojni

Konservativni krogi so napadli omilitev varčevanja, a republikanci tokrat podpirajo dogovor.

Objavljeno
11. december 2013 20.39
USA-FISCAL/
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York − Ameriški kongresniki so še pred petkovim rokom sprejeli medstrankarski dogovor o ameriškem proračunu za prihodnji dve leti. Spremembe niso obsežne, prav tako niso povsem odpravili varčevalnih rezov v vojaški proračun in socialne programe. A so se izognili novemu spopadu o financiranju vlade, ki je grozil čez mesec dni, ter za dve leti umirili ideološko vojno med varčevanjem in dvigom davkov.

Ameriško politiko so zadnja tri leta zaznamovali ostri spopadi med z varčevanjem obsedeno desnico in levico, ki bi se z naraščajočim dolgom države spopadala z višjimi davki. Dogovor ne bo zmanjšal 17.300 milijard dolarjev državnega dolga, prav tako ne bo odpravil razpaslih davčnih olajšav za podjetja ali reformiral (pre)dragega zdravstva in pokojninskega sistema. Tako ne pomeni kaj več od proračunskega mirovnega sporazuma med strankama, kar je v sedanjih političnih razmerah, ko je desnica še jeseni za dva tedna onemogočila delo vlade, precejšen korak naprej.

Demokratska senatorka Patty Murray, ki vodi senatni odbor za proračun, in njen republikanski kolega iz spodnjega doma kongresa Paul Ryan sta po tednih pogajanj dosegla sporazum, ki bo po njunih besedah odpravil ostre kratkoročne varčevalne reze v proračun, hkrati pa z dolgoročnim varčevanjem v prihodnjih desetih letih uravnotežil povečano porabo. »V tako razdeljenem kongresu ne moreš vedno doseči tega, kar bi rad,« je Ryan komentiral razmeroma skromen doseg dogovora. »Dosedanja negotovost je bila uničujoča za krhko okrevanje gospodarstva,« je poudarila Murrayjeva.

Novi proračun za prihodnje leto z 1012 milijardami dolarjev leži na pol poti med 967 milijardami dolarjev, ki jih je predlagal republikanski spodnji dom, ter 1058 milijardami dolarjev, ki so jih predlagali demokratski senatorji. Vojska bo dobila dodatni dve milijardi, nevojaški del proračuna pa dodatnih 22 milijard dolarjev, kar naj bi vladi omogočilo spodbujanje šolstva in vlaganje v infrastrukturo. Poraba se bo v skladu z dogovorom leto kasneje (2015) povečala še za dve milijardi, na 1014 milijard dolarjev.

Kongresniki bodo o predlogu morda odločali že jutri, iz vrst najbolj konservativnega kroga desnice pa je bilo brž slišati očitke, da je to predaja republikanskega vodstva. V torek je poslovni konglomerat Koch Industries, ki ga vodita konservativna milijarderja, brata Charles in David Koch, poslancem v spodnjem domu kongresa poslal pismo, v katerem je dogovor označil za »nevaren odmik od zaveze, da bomo živeli v okviru svojih zmožnosti«, kot so označili prisilne varčevalne reze. Konservativna organizacija Heritage Foundation, ki ima močan vpliv na politike desnice, je dogovor napadla, še preden so ga objavili.

Toda republikansko vodstvo tokrat vztraja pri doseženem. »Izkoriščajo naše člane in izkoriščajo Američane za lastne cilje. To je smešno,« se je na napade ostro odzval vodja republikanskega spodnjega doma John Boehner. Dogovor je podprla večina poslancev desnice, kar naj bi Boehnerju prihranilo zadrego, da bi ga moral sprejeti s pomočjo demokratov. Nasprotujeta mu republikanska senatorja Rand Paul in Marco Rubio, toda bolj zaradi strateških razlogov, saj računata na predsedniško kandidaturo čez slaba tri leta.

Veliko bližje so kongresne volitve prihodnje leto, vodstvo republikanske stranke pa računa, da se bo lahko posvetilo pričakovani osrednji točki kampanje, napadom na reformo zdravstvenega zavarovanja Obamacare. A proračunski dogovor ni povsem počistil mize, priložnost za novo izsiljevanje bo marca, ko bo moral kongres znova povišati mejo za ameriško zadolževanje.