Tiskane izdaje
Njegov svetovalec Sergej Glazjev je bil še bolj jasen: ZDA bodo na svoji koži najbolj občutile posledice morebitnih sankcij, za Evropo pa se utegnejo celo sprevreči v pravo katastrofo. Ko so prvega človeka Kremlja vprašali, ali nemiri v sosednji državi ne povzročajo škode ruskemu gospodarstvu, je opozoril, da se sedanje stanje na globalnih trgih ni začelo z nemiri v Ukrajini, ampak ko je ameriška centralna banka začela sprejemati ukrepe, zaradi katerih so vlaganja v ZDA bolj privlačna, in so vlagatelji začeli umikati denar z razvijajočih se trgov. Putin je priznal, da je to prizadelo tudi Rusijo, »najbolj pa Indijo, pa tudi ostale države iz skupine Brics«. Po njegovem mnenju bo vpliv ukrajinske krize čutiti, saj »ima denar rad tišino«, a ta da bo le začasen.
Razmislek o opustitvi dolarja
Podrobno tega, kako bodo »vzajemno škodo« čutili ruski zahodni partnerji, Putin ni povedal. Pač pa je njegov svetovalec Sergej Glazjev še pred predsednikovo tiskovno konferenco izrazil »lastna, ne pa uradnih« stališč, da bo v primeru ameriških sankcij Rusija, ki ni odvisna od menjave z ZDA, resno razmislila o opustitvi dolarja kot valute, v kateri hrani državne rezerve. »Imamo okoli 200 milijard dolarjev rezerv. Če bodo uvedli sankcije, jih ne bomo imeli več za zanesljive partnerje, zato bomo vsem priporočili, naj se rešijo ameriških obveznic, opustijo dolar kot valuto, ki ji lahko zaupamo, in odidejo z ameriškega trga,« je bil jasen Glazjev. Hkrati je po njegovih besedah razumljivo, da v primeru zamrznjenih računov Rusija ne bo več plačevala dolgov, ki so jim jih posodile ameriške banke.
Po mnenju Glazjeva čaka še hujša usoda Evropsko unijo, če se bo odločila za uvedbo sankcij proti Rusiji. »Zanjo se bo to sprevrglo v katastrofo,« je prepričan Glazjev.
Tak razplet »sploh ne bi bil slab za rusko gospodarstvo«, je presenetljivo obrnil tok misli v Ukrajini rojeni Glazjev, ki velja za tistega, ki v javnosti vnaprej »testira« uradna stališča Kremlja. To bi po njegovem rusko gospodarstvo prisililo k nujni diverzifikaciji, hkrati pa bi državo primoralo k vzpostavitvi lastnega in samozadostnega finančnega sistema, ki ne bi bil več odvisen od tujih posojil, temveč bi ga oplajali notranji posojilodajalci.
Včeraj so na ruskih televizijah z olajšanjem poročali, da se je stanje na moskovski borzi stabiliziralo in da so začele cene delnic po ponedeljkovem strmem padcu počasi rasti. V dnevniku Moskovski komsomolec so opisali dogajanje v članku Vojna proti rublju, v katerem so ugotovili, da je Rusija zaradi ukrajinske krize v enem dnevu izgubila skoraj 55 milijard dolarjev. Ko pride do za običajnega človeka tako nezamisljivih vsot, se zdi, da so milijarde dolarjev za novinarje in analitike zanemarljive. Pri ameriški poslovni televiziji CNBC so izračunali, da se je vrednost ruskega gospodarstva v ponedeljek znižala za skoraj 60 milijard dolarjev, pri ruski agenciji RBK pa so sarkastično zapisali, da je »enodnevna navzočnost ruskih specialcev na Krimu stala 72 milijard dolarjev«. Še »višjo« matematiko so uporabili pri dnevniku Nezavisimaja gazeta, pri katerem so ugotovili, da je ruska centralna banka, ki plačuje za devalvacijo rublja, za ukrajinsko krizo odštela že 100 milijard dolarjev.
Propagandna vojna
V zadnjem času se je razvnela prava propagandna vojna med ruskimi in zahodnimi mediji, a tudi novinarji v Moskvi si niso enotni, ali bo trenutno dogajanje koristilo ali škodilo Rusiji. V poslovnem časniku Vedomosti napovedujejo, da bo ta »histerični moment«, ki je zrušil borzo, pospešil recesijo ruskega gospodarstva. V dnevniku Moscow Times, ki izhaja v angleškem jeziku, so, ravno nasprotno, prepričani, da »ukrajinska kriza Kremlju prinaša milijarde dolarjev«, kakor se je glasil naslov članka v včerajšnji izdaji. V njem navajajo ekonomista pri investicijski banki Renaissance Capital Olega Kuzmina, ki trdi, da je ena od pozitivnih posledic ukrajinske krize cenejši rubelj, ki bo zaustavil rast uvoza. Druga dobra novica za Rusijo je, ugotavljajo v omenjenem časniku, da cene nafte rastejo, kar bo še povečalo prihodke v državni malhi.
Na zahodu o tem, kakšne sankcije bi morali uvesti proti Rusiji, še razmišljajo. Pri preskrbi s hrano se lahko Moskva preusmeri na druge trge, od Zahoda je odvisna zlasti pri uvozu tehnologije in zdravil. A podobno kakor Putin je tudi analitik Charles Movit iz svetovalne družbe IHS Global Insight prepričan, da si v tem globalno prepredenem finančnem svetu Zahod ne more privoščiti resnih sankcij proti Rusiji. Zaustavitev pretoka kapitala v Rusijo in iz nje bi bila boleča, »a kaj, če Rusija reče: dobro, vi pa ne dobite zemeljskega plina?« je za Moscow Times povedal Movit.
