Priseljeniška kriza v ZDA: Otroci prihajajo, politiki še brez rešitev

Demokrati se upirajo načrtom za množičen izgon mladoletnih nedokumentiranih priseljencev.

Objavljeno
13. julij 2014 17.34
Posodobljeno
14. julij 2014 06.00
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – Ameriška obmejna kriza z deset tisoči otrok in mladostnikov, ki brez dokumentov prihajajo čez južno mejo, prerašča v politično. Predsednik Barack Obama se je ob nabiranju denarja za volitve v Teksasu izognil obisku meje, kar je sprožilo kritike celo v njegovi stranki. Desnica pa namesto ukrepanja vse težje razmere na jugu države izrablja za nov napad na Belo hišo.

Demokratska poslanca iz Teksasa Peter Gallego in Henry Cuellar imata v ameriški obmejni krizi več skrbi od večine kolegov v kongresu. V volilnih okrožjih, ki jih zastopata, je namreč dobrih 1600 kilometrov meje z Mehiko, približno polovica celotnega obmejnega območja države. Njun odnos do humanitarne krize z valom otrok na meji kaže, kako se ta tudi politično vse bolj zapleta. Medtem ko je Gallego podprl odločitev Bele hiše, da Obama v minulih dneh ni obiskal meje, Cuellar kljub klicem iz Washingtona, naj ne minira predsednika iz lastne stranke, ostaja kritičen. »Bil je le dobrih sto kilometrov od meje, pa ni prišel pogledat, kaj se dogaja, to je brezbrižno,« je dejal poslanec, ki tudi sam prihaja iz priseljenske družine. Obama je dejal, da je dobro seznanjen z razmerami in da ga ne zanimajo priložnosti za fotografiranje, pač pa ukrepi. Toda Cuellar mu očita, da je imel med obiskom Teksasa čas za igranje bilijarda in pitje piva, ne pa za srečanje z vodji lokalne skupnosti, ki se sooča z obmejno krizo. »Lahko bi odšel vsaj v San Antonio v oporišče Lackland, kamor so nastanili nekaj sto otrok, ujetih na meji,« je kljub pozivom iz vrha stranke karal predsednika, ki je na jugu nabiral donacije za volitve.

Prazni žepi

Obama je na začetku tedna kongres zaprosil za 3,7 milijarde dolarjev dodatnih sredstev za ukrepanje, saj administraciji začenja zmanjkovati denarja. Po besedah ministra za domovinsko varnost Jeha Johnsona bo ministrstvo, ki je zadolženo za izgon priseljencev brez dokumentov, blagajne izpraznilo do srede avgusta. Podobne težave ima agencija za carine in zaščito meje, če bo njenih dobrih 20.000 obmejnih policistov še naprej tako obremenjenih, bodo svoj proračunski delež porabili do srede septembra.

Dela na meji sicer ne morejo ustaviti, toda finančna suša bi ogrozila druge programe ministrstva, ki državo varujejo pred terorističnimi napadi in omogočajo ukrepe ob nesrečah. Medtem val otrok, večina jih prihaja iz Srednje Amerike, ne pojenja, od začetka oktobra, ko se je začelo novo proračunsko leto, so jih našteli že več kot 57.000. Vlada v Washingtonu je sicer začela z obsežno medijsko kampanjo v El Salvadorju, Gvatemali in Hondurasu, od koder prihaja največ pribežnikov, s katero skuša zavrniti govorice, da bodo otroci lahko ostali v ZDA. Te so načrtno pomagale razširiti tolpe, ki služijo denar s tihotapljenjem ljudi čez meje.

Podatki s sodišč dejansko kažejo, da so procesi dolgotrajni, število izgonov otrok in mladostnikov pa je nizko. V prejšnjem proračunskem letu (to v ZDA traja od začetka oktobra do konca septembra) so sodniki izgnali 3.525 otrok, 888 jih je odšlo prostovoljno, medtem ko so jih na meji v vsakem od zadnjih petih let ujeli od 23.000 pa vse do 47.000. Mnogo med njimi je sicer Mehičanov, ki jih vračajo brez sodnega postopka, toda kljub temu v ZDA ostaja veliko število mladoletnih nedokumentiranih priseljencev.

Nevarne razmere

Precej je k temu pripomogel zakon o zaščiti mladoletnikov iz držav, ki ne mejijo na ZDA in ki ga je leta 2008 podpisal prejšnji predsednik George Bush mlajši. Z njim so otroke želeli zaščiti pred trgovino z ljudmi, a so hkrati močno podaljšali sodne postopke. »Otroci so sedaj tukaj, karkoli se bo zgodilo z njimi, bo trajalo najmanj leto dni. Dokler se to ne bo spremenilo, jih bo prišlo še več, saj s tem dosežejo, kar si želijo – varnost in snidenje z družinami,« je razmere opisala Doris Meissner, ki vodi program za politiko priseljevanja na Inštitutu za migracije.

Republikanci, ki se zavzemajo za čimprejšnji izgon otrok, bi radi spremenili zakon, pri čemer želijo dopolnila povezati s sprejemanjem dodatnih sredstev, za katere je zaprosil Obama. Bela hiša se je sprva strinjala s takšno politiko in tudi sama podpirala pospešitev procesov izgona, toda sooča se z uporom v lastnih vrstah. Ob medijskih poročilih o razmerah v Srednji Ameriki, kjer so novi spopadi med tolpami že tako ogromno število umorov pognali v nove skrajnosti, so liberalnejši kongresniki začeli opozarjati na posledice izgonov.

»Mnogo otrok in družin beži pred nasiljem, izgon bi pomenil, da jih pošiljamo v nevarne, celo smrtno nevarne razmere,« je prepričan demokratski poslanec iz Teksasa Beto O'Rourke. Vse bolj dejavne so aktivistične organizacije in latino skupnost, ki glasno opozarjajo na posledice množičnega izgona. Senator Richard Durbin, po rangu drugi demokrat v zgornji zbornici kongresa, je dejal, da se nagiba proti izgonom otrok, ki niso iz Mehike. »V mnogo državah ni (vladnega) nadzora, policija ne deluje, odpadke odlagajo kar na sredo ulic, da jih ljudje lahko prebrskajo in ne umrejo od lakote,« je Durbin slikovito ponazoril, kam bi vrnili mladoletnike.