Tiskane izdaje
V Bruslju se je ekspertnim skupinam, ki še nobenega sestanka niso končale z dogovorom, zataknilo pri vprašanju policije in pravosodja, ki so ga kot prvega uvrstili na dnevni red. Marko Đurić, svetovalec srbskega predsednika Tomislava Nikolića, je poudaril, da gre za uskladitev pravnih okvirov, kar je najpomembnejša, kajti brez njune spremembe ni možna uresničitev sporazuma.
Prvi podredsednik srbske vlade Aleksandar Vučić pravi, da je ključni problem v zahtevi Prištine, naj Beograd razpusti srbske varnostne in pravosodne organe na Kosovu, njihovi uslužbenci pa naj se posamično prijavijo na razpis, ki ga bo objavila kosovska vlada. Po njegovih besedah sporazum predvideva neposredno integracijo vzporednih srbskih struktur brez praznega hoda med ukinitvijo starih in oblikovanjem novih struktur. Srbski premier Ivica Dačić meni, da dogovor o začetku izvajanja sporazuma zavira Priština, ki ga po svoje tolmači, Bruselj pa je pozval, naj uveljavi vlogo posrednika in razreši problem.
Bruseljski sporazum v 15 točkah določa življenje in delovanje srbske večine na severu Kosova. Njegov osnovni cilj je ukinitev vzporedne srbske strukture v zdravstvu, šolstvu, policiji in sodstvu ter njena integracija v upravni okvir Kosova. Sporazum tako tudi določa, da je regionalna policija v štirih srbskih občinah del kosovske policije. Načelnik regionalne policije bo kosovski Srb, imenovalo ga bo kosovsko notranje ministrstvo, vendar s seznama imen, ki ga bodo predlagale štiri srbske občine.
Kosovo je obsodilo odločitev Makedonije, ki zaradi nasprotovanja Srbije na regionalni vrh Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP) v Ohridu ni povabila kosovske predsednice Atifete Jahjaga. Priština je takoj ocenila, da je odločitev Makedonije v nasprotju z dogovorom med Srbijo in Kosovom o normalizaciji odnosov, ki sta ga državi sklenili pod okriljem EU. Glasnik kosovske predsednice Arber Vllahiu je še poudaril, da je odločitev v nasprotju z načeli dobrega sosedstva, ki so predpogoj integracije v EU.
Vodja delegacije EU v Srbiji Vincent Degert je priznal, da se bruseljski sporazum striktno gledano ne dotika SEECP. Kljub temu je poudaril, da bi EU v tem pozitivnem trenutku želela videti na vrhu tudi Kosovo, ker gre za proces, ki na nek način politično usmerja regionalno sodelovanje. Ivica Dačić je ponovil, da je srbska vlada pripravljena narediti vse za uresničitev dogovora in da ni zadržkov za sodelovanje Kosova na vrhu SEECP, če bo na njem predstavljeno v skladu z resolucijo VS ZN 1244, ker Srbija nikoli ne bo priznala Kosova.
Evropska komisija je po bruseljskem dogovoru priporočila napredek obeh držav na poti v EU. Gre za začetek pristopnih pogajanj s Srbijo in začetek pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu s Kosovom. V Bruslju poudarjajo, da niso dovolj le črke na papirju, temveč izvajanje zapisanega. Čeprav je odločanje članic EU o napredku Srbije in Kosova pred vrati, se Beograd in Priština, ki sta sprejela načrt izvajanja sporazuma, še nista premaknila z mrtve točke.
Ustavno varstvo
