Propadla sta referenduma za odgovornejše koncerne in proti orožarjem
Švicarji za las niso izglasovali najstrožje zakonodaje na svetu o dobaviteljskih verigah koncernov.
Odpri galerijo
Švicarska podjetja bodo morala upoštevati človekove pravice in okoljske standarde tudi pri svojih dobaviteljih kjerkoli po svetu, a za to ne bodo kazensko odgovorna. Na posnetku tekstilna tovarna v Pakistanu, kjer človekove pravice in socialno pravičnost razumejo drugače kot v Švici. FOTO: Andrew Biraj/Reuters
V Švici je z včerajšnjima propadlima referendumoma spodletel poskus tamkajšnjih levousmerjenih političnih strank in nevladnih organizacij, da bi Švico napravili za vojaško še bolj nevtralno državo kot doslej in da bi švicarska podjetja postala najbolj okoljsko, socialno in človeško odgovorna in pravična na svetu. Toda vsaj pri odgovornosti koncernov je referendum propadel le za las, poroča nemški Die Welt.
Pravzaprav je pobuda okrog sto tridesetih nevladnih organizacij in levousmerjenih strank s podporo sindikatov in tudi drugih političnih in družbenih združenj, da bi podjetja s sedežem v Švici zavezali k upoštevanju človekovih pravic, okoljskih standardov in socialne pravičnosti v vseh fazah proizvodnje pri dobaviteljih in lastnih hčerinskih družbah kjerkoli po svetu, dobila več kot polovico oziroma 50,7 odstotka glasov vseh, ki so prišli na referendum. Toda švicarska referendumska zakonodaja zaradi večje pravičnosti do kantonov z manj prebivalstva za pozitiven izid referenduma zahteva tudi pozitiven izid v večini od triindvajsetih kantonov. To se ni zgodilo, ker so bili večinsko za pobudo samo volivci v osmih kantonih in pol.
Zato bo glede pravičnosti švicarskih podjetij obveljal kompromisni predlog parlamenta, ki bo podjetja sicer zavezal k upoštevanju človekovih pravic in okoljskih standardov pri svojih dobaviteljih po svetu, toda za neupoštevanje teh standardov podjetja ne bodo kazensko odgovorna. Referendumska pobuda je sicer predvidevala tudi stroge kazni za kršilce.
Zelo posebna je bila tudi pobuda o prepovedi vlaganj švicarske narodne banke, državnih skladov in drugih državnih ustanov v podjetja kjerkoli po svetu, ki proizvajajo vojaško opremo in orožje. Merilo, katera so podjetja, ki bi jih prepoved zadela, je bilo namreč precej strogo: prepoved vlaganja bi veljala za vsako podjetje, ki s proizvodnjo vojaške opreme in orožja ustvari pet odstotkov prihodkov ali več. Tako bi med podjetja, prepovedana za švicarske državne vlagatelje, spadala tudi takšna, kot so Boeing, Rolls Royce in Airbus.
Kljub takšni strogosti je za pobudo proti vojaški industriji glasovalo 42,5 odstotka vseh volivcev, ki so se udeležili referenduma, večinsko za pa so bili le volivci v treh kantonih in pol.
Pravzaprav je pobuda okrog sto tridesetih nevladnih organizacij in levousmerjenih strank s podporo sindikatov in tudi drugih političnih in družbenih združenj, da bi podjetja s sedežem v Švici zavezali k upoštevanju človekovih pravic, okoljskih standardov in socialne pravičnosti v vseh fazah proizvodnje pri dobaviteljih in lastnih hčerinskih družbah kjerkoli po svetu, dobila več kot polovico oziroma 50,7 odstotka glasov vseh, ki so prišli na referendum. Toda švicarska referendumska zakonodaja zaradi večje pravičnosti do kantonov z manj prebivalstva za pozitiven izid referenduma zahteva tudi pozitiven izid v večini od triindvajsetih kantonov. To se ni zgodilo, ker so bili večinsko za pobudo samo volivci v osmih kantonih in pol.
Odgovornost podjetij ne bo kazenska
Zato bo glede pravičnosti švicarskih podjetij obveljal kompromisni predlog parlamenta, ki bo podjetja sicer zavezal k upoštevanju človekovih pravic in okoljskih standardov pri svojih dobaviteljih po svetu, toda za neupoštevanje teh standardov podjetja ne bodo kazensko odgovorna. Referendumska pobuda je sicer predvidevala tudi stroge kazni za kršilce.
Švicarski referendum o prepovedi državnih vlaganj v proizvajalce vojaške opreme je propadel. FOTO: Igor Zaplatil/Delo
Zelo posebna je bila tudi pobuda o prepovedi vlaganj švicarske narodne banke, državnih skladov in drugih državnih ustanov v podjetja kjerkoli po svetu, ki proizvajajo vojaško opremo in orožje. Merilo, katera so podjetja, ki bi jih prepoved zadela, je bilo namreč precej strogo: prepoved vlaganja bi veljala za vsako podjetje, ki s proizvodnjo vojaške opreme in orožja ustvari pet odstotkov prihodkov ali več. Tako bi med podjetja, prepovedana za švicarske državne vlagatelje, spadala tudi takšna, kot so Boeing, Rolls Royce in Airbus.
Kljub takšni strogosti je za pobudo proti vojaški industriji glasovalo 42,5 odstotka vseh volivcev, ki so se udeležili referenduma, večinsko za pa so bili le volivci v treh kantonih in pol.
