Prošenj za azil je vedno manj

Lani je v EU za azil zaprosilo 44 odstokov manj kot leto dni prej, trend se je nadaljeval tudi v prvih štirih mesecih tega leta. V Sloveniji število prošenj ta mesec prav tako drastično upada.
Fotografija: Ob koncu minulega leta je bilo v EU v obravnavi 954.100 prošenj za azil, kar je 16 odstotkov manj kot konec leta 2016. Kot še piše v poročilu, to namiguje na večjo uspešnost azilnega sistema držav članic in skupnega evropskega azilnega sistema.FOTO: AP
Odpri galerijo
Ob koncu minulega leta je bilo v EU v obravnavi 954.100 prošenj za azil, kar je 16 odstotkov manj kot konec leta 2016. Kot še piše v poročilu, to namiguje na večjo uspešnost azilnega sistema držav članic in skupnega evropskega azilnega sistema.FOTO: AP

Po podatkih zadnjega poročila Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) je lani v Evropski uniji za azil zaprosilo 728.470 ljudi, kar je 44 odstotkov manj kot leto poprej, ko je za mednarodno zaščito zaprosilo 1,3 milijona ljudi. Ta trend se je nadaljeval tudi v prvih štirih mesecih tega leta, ko je vsak mesec za azil zaprosilo manj kot 50.000 ljudi.

Kot še piše v poročilu, je bil lani migracijski pritisk na zunanje meje EU še vedno visok, vendar se je število pribežnikov že drugo leto zapored zmanjševalo, predvsem na vzhodni in osrednji sredozemski poti. Medtem se je močno povečalo število migrantov na zahodni sredozemski poti.

Največ prosilcev za azil je prišlo iz Sirije, Iraka in Afganistana. Velik delež pribežnikov je prišel tudi iz Nigerije, Pakistana, Eritreje, Albanije, Bangladeša, Gvineje in Irana. FOTO: Reuters
Največ prosilcev za azil je prišlo iz Sirije, Iraka in Afganistana. Velik delež pribežnikov je prišel tudi iz Nigerije, Pakistana, Eritreje, Albanije, Bangladeša, Gvineje in Irana. FOTO: Reuters


V Sloveniji je lani za azil zaprosilo 1450 ljudi (med njimi 388 mladoletnikov brez spremstva), kar je 13 odstotkov več kot leto poprej. Največ prosilcev je bilo iz Afganistana, in sicer 39 odstotkov. Število prosilcev za azil je v Sloveniji spomladi strmo naraslo, junija pa je drastično upadlo, je ob predstavitvi knjige o evropski begunski politiki povedala Katarina Bervar Sternad iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij.



 

Komentarji: