Prototip slovenskega zamejca ne obstaja več

Manjšinske organizacije bi morale povezovati Slovence prve, druge, tretje in četrte kategorije, je prepričan Rudi Pavšič. 
Objavljeno
18. maj 2018 20.00
Posodobljeno
18. maj 2018 19.59
Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, med okroglo mizo na Inštitutu za narodnostna vprašanja. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Izidi nedavnih parlamentarnih volitev v Italiji in deželnih volitev v Furlaniji – Julijski krajini so odprli vrsto pomembnih vprašanj za slovensko manjšino. Pod drobnogledom sta se znašli njena politična zastopanost in organiziranost, pa tudi njeni prihodnji odnosi z novimi državnimi in deželnimi oblastmi.

Na zanimivi okrogli mizi, ki jo je v Ljubljani organiziral Inštitut za narodnostna vprašanja, je o teh in drugih vidikih političnih sprememb, ki so v zadnjem času doletele Slovence v Italiji, spregovoril Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene od dveh krovnih organizacij slovenske manjšine v sosednji državi.

Italija, ki bo morda kmalu dobila novo vlado, je po Pavšičevih besedah na marčevskih parlamentarnih volitvah doživela zgodovinski volilni preobrat. Italijansko volilno telo se je naveličalo tradicionalnih strank tako na levici kot na desnici, naveličalo se je tudi politične sredine. Največji delež glasov sta dobili stranki Gibanje pet zvezd in Liga. Za njiju je na parlamentarnih in deželnih volitvah glasoval tudi znaten delež slovenskih volivcev, ki se niso odločali na podlagi narodnostne pripadnosti, ampak izbirali podobno, kot je volila italijanska večina. Rezultat tega je, da je Liga danes »ena od vodilnih strank v okviru naše narodne skupnosti,« je povedal Pavšič.

Volilni izidi so vplivali na zastopanost Slovencev v ključnih deželnih predstavniških organih. Čeprav je manjšina ohranila dva predstavnika v deželnem svetu FJK, nobeden od njiju ni predstavnik leve sredine, ki je Slovencem tradicionalno zagotavljala politično zastopanost tako na državni kot na deželni ravni.
 

»Sogovornikov si ne izbiramo«


Pavšič je pojasnil, da manjšina nima zadržkov za sodelovanje z novo deželno vlado in novoizvoljenim predsednikom FJK Massimilianom Fedrigo, ki prihaja iz vrst desničarske Lige. »Sogovornikov si ne izbiramo,« je poudaril ter spomnil, da so v Furlaniji – Julijski krajini v preteklosti zmagovale predvsem stranke z desnega političnega pola. Te stranke manjšine danes praviloma ne problematizirajo več. Nasprotno, sodeč po volilnih izidih se ji lahko zahvalijo za dobršen delež svoje podpore. »Logika, da manjšina ne nosi [desnici] nobenih glasov, danes ne drži,« je povedal Pavšič. Volilni izidi manjšini po njegovem dajejo priložnost, da iz političnih sprememb v deželi potegne tudi kaj zase. 

Rudi Pavšič in predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj sta Fedrigi predlagala, naj sam prevzame manjšinski resor oziroma vzpostavi posebno omizje za predstavnike manjšine pri predsedniku dežele ter s tem hkrati zagotovi določeno odprtost do Slovenije kot prve partnerice za sodelovanje znotraj širše regije. Ali bo do tega tudi dejansko prišlo, si Pavšič ne upa napovedati.

Predstavnika obeh krovnih organizacij sta ta teden poslala tudi pismo predsednikoma Slovenije in Italije, Borutu Pahorju in Sergiu Matterelli, v katerem sta poudarila pomen italijanskega volilnega zakona za slovensko manjšino. Slovenci v Italiji po Pavšičevem prepričanju potrebujejo zagotovljeno politično zastopanost tako na državni kot na deželni ravni, v nasprotnem primeru lahko v prihodnosti ostanejo brez političnih predstavnikov. Kot zgled za ureditev te problematike je izpostavil ladinski model, po katerem ima prednost pri izvolitvi najbolje uvrščeni predstavnik manjšine. Da slovenska manjšina doseže podobno rešitev, se po njegovem mnenju ne sme bati preštevanja, ki se mu je zgodovinsko upirala. Ravno tako morajo različni deli manjšine pokazati sposobnost medsebojnega sodelovanja in preseganja starih razlik. 
 

Slovenci različnih kategorij


Eden največjih izzivov za obe krovni organizaciji danes je, kako se prilagoditi in odzvati na vse večjo pluralizacijo manjšine, na demografske spremembe in na pritiske asimilacije. Pavšič, ki se bo do konca letošnjega leta umaknil z vrha največje krovne organizacije slovenske manjšine, vztraja, da je optimist glede prihodnosti. K temu ga spodbujajo dobri odnosi med Slovenijo in Italijo ter dejstvo, da italijanska politika do manjšine ni več sovražna.

Spremembe znotraj manjšine ravno tako doživlja kot priložnost za prevetritev njene širše organiziranosti. »Če spremenimo koordinate naših pogledov, bomo ugotovili, da tudi vse te spremembe niso negativne za našo skupnost. Dovolj je, da znamo uvesti novosti v tradicionalno miselnost, ki izvira iz prejšnjega stoletja. Prototipa zamejskega Slovenca, ki ga imamo vsi v glavi, ni več,« je prepričan Pavšič. Namesto njega obstaja vrsta različnih posameznikov, ki čutijo različne stopnje pripadnosti slovenskemu narodu. »Imamo veliko možnost, da povežemo veliko množico Slovencev prve, druge, tretje, četrte kategorije, tako da nam bodo vsi bolj blizu.« Poudarek, dodaja, naj bo kvaliteti in ne na kvantiteti predstavništva. To vključuje tudi ukinjanje dvojnih manjšinskih organizacij, ki so ostanek nekih drugih časov.