Tiskane izdaje
Ljubljana, Sremska Mitrovica, Zagreb – Rdeči križ Slovenije je Rdečemu križu BiH in Srbije včeraj nakazal po 25.000 evrov, Slovenska karitas po 10.000 evrov denarne pomoči Caritas BiH in Caritas Srbije. Iz državnega logističnega centra za zaščito in reševanje bo danes v Srbijo in BiH odpeljal prvi konvoj s humanitarno pomočjo.
Že od včeraj zbirajo pomoč v Kulturno-pastoralnem centru ob srbski pravoslavni cerkvi v Ljubljani. Paroh Peran Bošković je povedal, da so en tovornjak z nujno pomočjo že poslali, še dva pa bodo takoj, ko ju natovorijo, enega v Srbijo in drugega v BiH. Boškovič je prijetno presenečen nad odzivom. Tolikšne srčnosti in humanitarnosti ne pomni.
»Najbolj se je izkazala mladina iz vse države,« so za Delo povedali domačini v Sremski Mitrovici, kjer se je Sava včeraj popoldne sicer začela opazno spuščati, vsaj tri, štiri centimetre na uro. »Samo gledali smo in usklajevali delo,« so ponosno govorili o mladini, ki je v polnem številu iz Kragujevca, Novega Sada, menda celo iz Vukovarja, prišla na pomoč že v soboto zjutraj. Vseh prostovoljcev ob bregovih reke Save v Sremski Mitrovici je bilo več kot deset tisoč.
Približno deset kilometrov od Sremske Mitrovice proti Šabcu smo srečali več sto prostovoljcev, ki so se vračali z bregov reke Save, kjer so postavljali nasipe. Povedali so, da ponoči ne smejo delati in da njihovo delo prevzema policija. Vsaj tisoč moških se je v zadnjih dneh zbralo ob ogroženih bregovih ob Savi, kamor so nosili vreče s peskom in postavljali obrambo pred reko. Povedali so, da se voda umirja in da bodo v teh dneh delali, če jih bodo le poklicali. Organizirali so se sami. Sporočili so, da je pomoči dovolj, saj prihaja iz vseh okoliških držav pa tudi iz Rusije. Evakuacija je potekala po načrtih.
Hudo prizadet Obrenovac
Z veliko večjo škodo pa se ukvarjajo v Obrenovcu, ki je bil včeraj že uradno zaprt za javnost. Domen Torkar, pripadnik slovenske civilne zaščite, ki iz Termoelektrarne Nikole Tesle – ta proizvaja polovico električne energije v Srbiji – črpa vodo, je potrdil, da je območje res hudo prizadeto. Povedal je, da je območje zaprto iz več razlogov, med glavnimi je ta, da evakuacija za seboj pušča prazne domove, v katerih bi se lahko naselili nepridipravi, drug pomemben razlog pa je seveda nadzor nad razmerami in najbolj prizadetim delom mesta. Hiše so bile zalite vse do drugega nadstropja, včeraj zvečer pa je bila v toku nujna in popolna evakuacija mesta. Prebivalci se selijo k sorodnikom, v Beograd, širšo okolico in začasna bivališča.
Priprave na izredne razmere potekajo tudi v Beogradu. Prebivalci in prostovoljci že pripravljajo obrambo s peskom, najbolj jih skrbi predel Ušče, kjer se Sava izliva v Donavo. Vreče s peskom so že položene ob Brankovem mostu, nekatere sprehajalne poti v Novem Beogradu so že pod vodo, a do včeraj zvečer še ni bilo razloga za preplah, saj so reke tam že toliko narasle. Zaščita je torej postavljena, a kljub temu v Beogradu morebitna večja izlitja in poplave pričakujejo danes in jutri.
Poplavljena kar tretjina BiH
Tudi v Bosni in Hercegovini – po nepotrjenih podatkih je še najmanj dvajset mrtvih ali pogrešanih – so razmere hude. Mesto Maglaj je že nekaj časa pod vodo, reševalci pa bijejo bitko z ujmo in tistimi, ki evakuacijo še vedno zavračajo. Spletni mediji poročajo, da so slovenski reševalci rešili dva dojenčka, zemeljski plazovi pa aktivirali mine, ki so po tem območju »spomin iz preteklosti«. Samo v Olovu so plazovi ogrozili 45 hiš, poplavljena pa je, po nekaterih podatkih, kar tretjina Bosne in Hercegovine, najbolj severovzhodni del. V Doboju je po nekaterih podatkih voda narasla celo do drugega nadstropja stanovanjskih hiš. Admir Malagić, ki na ministrstvu za varnost Bosne in Hercegovine skrbi za odnose z javnostjo, pravi, da kar »četrtina prebivalstva Bosne in Hercegovine živi na območjih, ki so jih zajele poplave«.
