Tiskane izdaje
»V Kremlju se veselijo tega, kar se dogaja pri nas. Srečni so, ker se namesto za spremembe v državi borimo med sabo,« je pred dnevi izjavil sopredsedujoči opozicijske stranke RPR-Parnas Boris Nemcov. Manj kot dve leti staro stranko je namreč konec prejšnjega tedna užaljeno zapustil eden od treh sopredsednikov Vladimir Rižkov, za njim pa je protestno odšla tudi kopica regionalnih voditeljev, zato stranki grozi celo izpis iz registra.
Čeprav zahodni mediji vneto poročajo o delovanju ruske opozicije, v to ne štejejo komunistov, ki so edina, čeprav nenevarna, konkurenca predsedniku Vladimirju Putinu in njegovi stranki Enotna Rusija. Razen v večjih mestih imajo ostali zanemarljivo podporo. Po javnomnenjskih raziskavah centra Levada bi za 47-letnega opozicijskega veterana Rižkova, ki je v soboto izstopil iz RPR-Parnas, ker sta mu sopredsedujoča Nemcov in Mihail Kasjanov odvzela vodilno vlogo v stranki, glasovalo le kaka dva odstotka Rusov. Še manj priljubljena sta politika, prav tako veterana, ki sta Rižkova izgnala iz stranke na podoben način, kot je v znani basni nehvaležna lisica izrinila zajca, ki jo je bil prijazno sprejel pod streho, kakor so zapisali v dnevniku Moskovski komsomolec.
Štiriinpetdesetletni Nemcov, ki je bil v času predsednika Borisa Jelcina podpredsednik ruske vlade, in 56-letni Kasjanov, ki je prvi Putinov predsedniški mandat preživel celo kot premier Ruske federacije, imata le kak odstotek podpore med ruskimi volivci.
Ti trije so bili konec leta 2010 glavni ustanovitelji nikoli registrirane politične tvorbe, ki so jo zaradi razvlečenega imena Stranka ljudske svobode »Za Rusijo brez brezpravja in korupcije« takoj začeli klicati z okrajšavo Parnas. Vsi so že prej imeli lastne politične stranke. Solidarnost Nemcova in Ruska ljudska demokratska zveza Kasjanova sta bili dokaj nepomembni, pač pa je Rižkov vodil močno RPR, Republikansko stranko Rusije, ki je imela leta 2011 po uradnih podatkih več kot 56.000 članov.
Toda republikanci so imeli težave z oblastmi, ki jih niso hotele registrirati. Šele po odločitvi evropskega sodišča za človekove pravice je moral Kremelj leta 2012 popustiti, Rižkov pa je velikodušno praznoval sodno zmago tako, da je pod okrilje sveže registrirane stranke povabil tudi opozicijska tovariša in njuni stranki, ki so dobili dvotretjinski upravljavski delež.
Srečni politični zakon je trajal le kake pol leta, je včeraj v pogovoru za Moskovski komsomolec povedal Rižkov, potem pa sta začela Nemcov in Kasjanov delati po svoje ter mimo vednosti kolega in njegovih podpornikov. Že prej ni bila skrivnost, da so se opozicijski voditelji v zadnjih dveh letih sporekli zaradi dveh stvari. Kasjanov in Nemcov sta lani podpirala kandidaturo za moskovskega župana, v katero se je spustil mladi pravnik Aleksej Navalni, stari liberalec Rižkov pa ji je nasprotoval, saj mu je šlo v nos spogledovanje te vzpenjajoče se mednarodne zvezde z nacionalizmom. Navalni, ki so ga na Zahodu pred dvema letoma razglašali za največjo grožnjo Putinovemu režimu, je zaslovel z izjavo, da so uporniki s severnega Kavkaza kot ščurki, ki jih lahko sicer ubiješ kar s copato, a ker gre za ljudi, je raje priporočil pištolo. Rižkov se je kolegoma zameril tudi zato, ker je sprejel povabilo Kremlja in se šel pogajat z oblastmi.
Pretres brez odmeva
Zadnji zaplet se je zgodil, ko je pred kratkim nekaj privržencev Rižkova poskušalo registrirati novo stranko s podobnim imenom, Ruski republikanci. Čeprav jih je prepričal, da so se registraciji odpovedali, to Rižkovu ni pomagalo. V soboto so mu odvzeli glasovalne pravice, zato je s somišljeniki, strankarskimi voditelji iz vplivnih regij, zapustil stranko. »Seveda je tudi apokaliptični scenarij. Če bo preveč regionalnih podružnic zapustilo stranko, jo bomo pač morali likvidirati,« je bil pred dnevi črnogled Nemcov. Pred dvema dnevoma je bil že bolj optimističen, ko je nekdanjemu kolegu Rižkovu ponujal, naj se vrne v stranko. A ta noče popustiti, saj da s tako »banalnima izvajalcema čistk« ni mogoče sodelovati.
V času, ko se vsa država ukvarja z olimpijado v Sočiju, pretres znotraj opozicije ni veliko odmeval. Nemcov je opozoril, da bo od tega imel koristi zgolj Putin, a nekdanji strateško-medijski svetovalec Kremlja Gleb Pavlovski je prepričan, da je stranka RPR-Parnas politično tako nepomembna, da spor ne bo imel nobenega vpliva.
Podobno meni Lilija Ševcova z moskovskega centra Carnegie, ki je za časnik Moscow Times povedala, da liberalna opozicija »ne more odigrati pomembne vloge, ker ni aktivna in ker so oblasti omejile navzočnost na volitvah«. Njun analitični kolega Stanislav Belkovski je prepričan, da sta se Kasjanov in Nemcov znebila Rižkova le zato, da bi za novega voditelja pripeljala Navalnega.
