Reforma priseljevanja v ZDA - stradanje za milost

New York – Po 22 dneh gladovne stavke v Washingtonu je včeraj trojica aktivistov za reformo politike priseljevanja omagala, njihov boj z lakoto pa nadaljujejo številni drugi. Iskanje politične rešitve, ki bi olajšala življenje dobrim 11 milijonom priseljencev brez dokumentov, se je zaustavilo v spodnjem domu kongresa, približevanje volilnega leta pa otežuje dogovor.

Predstavniki skupine Post za družine so že 12. novembra začeli protestno gladovno stavko, s katero poskušajo pritegniti pozornost javnosti. Ameriški senatorji iz obeh strank so namreč konec junija sprejeli predlog zakona, ki ga je oblikovala skupina osmih senatorjev in poslancev iz demokratske in republikanske stranke. Toda nato je predlog obtičal v spodnjem domu kongresa, saj tamkajšnje republikansko vodstvo pod pritiskom manjšinskega krila skrajno konservativnih čajankarjev ne dopušča glasovanja, kljub temu da bi zakon po mnenju ameriških komentatorjev dobil večinsko ­podporo.

Talci manjšine

Lakotniki pred kongresom so v ponedeljek znova pozvali predsednika spodnjega doma Johna Boehnerja, naj jih obišče in se pogovori z njimi. »Pred 13 dnevi smo vas prvič prosili, da se srečamo, a še nismo dobili odgovora. Medtem so izgoni razbili več kot 20.000 družin, 30 ljudi je na poti do ameriških sanj umrlo v puščavi,« je pet aktivistov, ki so začeli stavko, zapisalo v pismo. Trije so omagali, toda medtem so se jim pridružili številni novi. Hkrati je od nedelje do torka potekala vseameriška protestna akcija, ko se je na tisoče Američanov za en dan pridružilo gladovanju in pokazalo solidarnost z nedokumentiranimi priseljenci.

Raziskave kažejo, da večina Američanov podpira reformo politike priseljevanja, ki vključuje tudi možnost za pridobitev državljanstva. Neodvisna organizacija Inštitut za verske raziskave, ki preučuje presek religije, vrednot in politike, je prejšnji teden objavila anketo, po kateri si vsaj 73 odstotkov demokratov, 60 odstotkov ­republikancev in 57 odstotkov neodvisnih volivcev želi sprejem senatnega zakona. Po raziskavi skupine FWD.us,­ ki se zavzema za reformo, naj bi tudi tri četrtine volivcev v okrajih, kjer republikanski poslanci nimajo trdne večine, podpiralo senatni predlog.

Toda skrajno jedro republikanske stranke nasprotuje možnosti za podeljevanje državljanstev, zato predlog tiči v spodnjem domu kongresa. Boehner sicer napoveduje, da se bodo reforme lotili s številnimi manjšimi zakoni, ki naj bi namesto celovite prinesli več posameznih rešitev. Aktivisti opozarjajo, da to najverjetneje pomeni konec možnosti za podeljevanje državljanstev. Toda tudi takšnemu pristopu zmanjkuje časa, da bi ga izpeljali letos. Prihodnje leto bo v znamenju kongresnih volitev, v razgretem ozračju bo še manj volje za medstrankarsko sodelovanje.

Stavkajoče v Washingtonu je v petek, dan po zahvalnem dnevu, obiskal predsedniški par. Barack Obama je takrat dejal, da na sprejem reforme gleda z optimizmom. Bela hiša je namreč pristala na razkosanje reforme, kot zahteva republikansko vodstvo. Toda ponesrečeno uvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja je pritegnilo pozornost desnice, ki želi izrabiti sedanjo kalvarijo kot volilnega džokerja prihodnje leto. Hkrati republikanski politiki nočejo izzivati najbolj zvestih volivcev s spornimi temami.

Križem ne držijo rok niti na drugi strani. Aktivistične skupine zadnja leta v državah na jugu ZDA s kampanjo od vrat do vrat spodbujajo državljane latino porekla, naj se registrirajo kot volivci in še posebej v republikanskih volilnih okrožjih glasujejo za kandidate, ki podpirajo reformo. »Če ta kongres ne bo sprejel reforme, nas bo veliko na vso moč garalo, da bomo leta 2014 izvolili takšnega, ki jo bo,« napoveduje Frank Sharry iz aktivistične skupine Glas Amerike.

Predsednik izgonov

A tudi predsednik ZDA nima povsem čiste vesti. Med nedavnim govorom v San Franciscu, ko je zagovarjal sprejem reforme, ga je prekinil neki študent in ga pozval, naj s predsedniškim ukazom ustavi izgone nedokumentiranih priseljencev. Vidno jezen Obama se je odzval, da tega ne more storiti, »saj smo država, ki deluje na podlagi zakonov«. A so politični analitiki brž ugotovili, da mu ustava in zakonodaja to dopuščata. Hkrati njegova vlada vsak dan izžene povprečno 1100 ljudi, od začetka njegovega predsednikovanja pa je moralo zapustiti državo skoraj dva milijona ljudi. Največ v zgodovini vseh predsednikov.

Tudi del podpornikov reforme meni, da poseganje Bele hiše s predsedniškimi ukazi ne bi bilo pametno, saj bi le še spodbudilo republikanski odpor do ukrepov. »Upam, da se to ne bo zgodilo, saj bi državo razdelilo na najslabši možen način,« meni katoliški škof iz Phoenixa Eduardo Nevares, velik zagovornik reforme. Lačni protestniki v Washingtonu so republikancem sporočili, da »nas boli, ker sinovi, hčere in vnuki priseljencev ... zdaj nimajo volje, da bi ponudili priložnost tudi sedanjim priseljencem«.