Republikanske volitve v Nevadi brez zmagovalca
Ameriški demokrati in republikanci so v torek v Nevadi izbirali predsedniška kandidata. Medtem ko je pri demokratih pričakovano zmagal Joe Biden, pri republikancih zmagovalca ni bilo. Največ volivcev je na glasovanju, na katerem Donald Trump ni sodeloval, izbralo kategorijo »nihče od navedenih kandidatov«. Nikki Haley je prejela 32 odstotkov glasov.
Biden je med demokrati dobil približno 90 odstotkov glasov in gladko premagal aktivistko Marianne Williamson.
Pri republikancih medtem sam izbor ne bo vplival na izbiro predsedniškega kandidata, saj strankarske volitve niso razdeljevale delegatov za nacionalno konvencijo stranke, ki bo julija v Wisconsinu, in vodilni kandidat Trump na njih niti ni sodeloval.
Gre za posledico spora med državnimi oblastmi v Nevadi in tamkajšnjo republikansko stranko. Medtem ko sta obe stranki v zvezni državi doslej svojega kandidata izbirali na zborovanjih, je namreč nevadski kongres leta 2021 menil, da bi koncept primarnih volitev omogočil večjo volilno udeležbo.
Republikanska stranka je napovedala, da pri tem procesu ne bo sodelovala, temveč bo svojega kandidata še naprej izbirala na zborovanju. Kandidati, ki bi nastopili na primarnih volitvah, pa nato ne bi smeli sodelovati še na zborovanjih.
Plačljiva uvrstitev na glasovnice
Delegate za konvencijo republikancev bodo tako delili šele v četrtek na strankarskih zborovanjih, kjer je Trumpova zmaga nedvomna. Državno vodstvo stranke v Nevadi je kandidatom za uvrstitev na glasovnice zborovanj računalo 55.000 dolarjev, Haleyjeva pa ni hotela plačati.
»V Nevadi nismo porabili niti centa in niti kančka energije. Odločili smo se, da Trumpovi entiteti ne plačamo 55.000 dolarjev za udeležbo v nameščenem procesu,« je v ponedeljek povedala Betsy Ankney, tiskovna predstavnica kampanje nekdanje guvernerke Južne Karoline.
Izid primarnih volitev je bil vseeno slab za edino Trumpovo nasprotnico za osvojitev republikanske nominacije, saj je prejela le 32 odstotkov glasov. Kar 62 odstotkov volivcev pa je svoj glas oddalo kategoriji »nihče od navedenih kandidatov«.
Trump bo tako verjetno osvojil vseh 26 delegatov Nevade za nacionalno konvencijo, za zmago in osvojitev nominacije pa jih potrebuje skupaj 1215.
Republikanci imajo naslednje strankarske volitve 24. februarja v Južni Karolini, demokrati pa 27. februarja v Michiganu, ko jih bodo imeli tam tudi republikanci.
Vrhovno sodišče o vrnitvi Trumpa na glasovnice v Koloradu
Na ameriškem vrhovnem sodišču bodo v četrtek obravnavali pritožbo Trumpa na odločitev vrhovnega sodišča zvezne države Kolorado, da ga umakne z glasovnic za predsedniške volitve v tej zvezni državi. Sodišče v Koloradu je presodilo, da je Trump sodeloval v uporu proti državi, zato ne more kandidirati.
Trumpa so v Koloradu tožili volivci, ki trdijo, da je z govorom 6. januarja 2021 svoje podpornike spodbudil k napadu na kongres, ki je tisti dan formalno potrjeval izid predsedniških volitev, na katerih je Trumpa premagal Joe Biden.
Vrhovno sodišče Kolorada je tesno, s štirimi glasovi proti trem, sklenilo, da je Trump kršil ustavo, ker je spodbujal k uporu proti državi, vendar pa je uveljavitev svoje odločitve zadržalo do odločitve vrhovnega sodišča. To bo zdaj prvič v zgodovini odločalo o tem, ali je nekdanji predsednik ZDA vodil upor.
Ustne argumente tožnikov in Trumpovih odvetnikov bo mogoče spremljati v živo v neposrednem prenosu, saj gre za najpomembnejšo odločitev sodišča, ki zadeva predsedniške volitve, od decembra 2000. Takrat je konservativna večina vrhovnega sodišča ukazala konec ponovnega preštevanja glasovnic na Floridi in zagotovila zmago republikancu Georgeu Bushu mlajšemu proti demokratu Alu Goru.
Trumpa je z glasovnic črtala tudi državna sekretarka zvezne države Maine, podobne tožbe pa so v še več kot desetih zveznih državah ZDA.
Trump računa, da bo vrhovno sodišče odločilo v njegovo korist, saj je tri sodnike imenoval sam, konservativci pa imajo na sodišču zanesljivo večino. Vendar so vrhovni sodniki doslej že odločili proti njemu, med drugim glede njegovih zahtev za zaupnost davčnih napovedi in razveljavitev volitev leta 2020.
V ospredju pozornosti bo razlaga tretjega člena 14. amandmaja k ameriški ustavi, ki pravi, da nihče ne more zasedati izvoljenega ali drugega državnega položaja, če je sodeloval v uporu proti državi. Amandma je bil sprejet po državljanski vojni in je dokončno ukinil suženjstvo, potrjen je bil tudi z namenom, da se uradnikom uporniške poražene konfederacije prepreči zasedanje javnih funkcij v ZDA.
Nasprotniki odločitve iz Kolorada trdijo, da za Trumpa ne velja, ker ustavni amandma omenja položaje, ki jih upornik ne sme zasedati, kot so kongresnik, elektor in uradnik ZDA, ne govori pa izrecno o predsedniku ZDA. Vrhovno sodišče Kolorada pa je sklenilo, da to velja tudi za predsednika ZDA.
