Kijev in Moskva si bosta prizadevala za premirje

V živo: Politiki govorijo o umiritvi razmer in mirovni misiji Ovseja, protestniki na Majdanu pa o vojaškem obračunu z uporniki.

Objavljeno
30. junij 2014 14.17
Posodobljeno
30. junij 2014 15.00
D. S., zunanja politika; Ma. Ja., Delo.si
D. S., zunanja politika; Ma. Ja., Delo.si

21:00: Ukrajina in Rusija sta se dogovorili, da bosta nadaljevali pogovore o premirju v vzhodni Ukrajini in našli rešitev, s katero bosta zadovoljni obe strani, so sporočili iz urada francoskega predsednika. Prizadevali si bodo tudi za vzpostavitev učinkovite kontrole na mejah. Do teh zaključkov so prišli po pogovorih med predsedniki štirih držav, in sicer Ukrajine, Rusije, Francije in Nemčije.

19:59: Porošenko se je le nekaj ur pred iztekom prekinitve ognja sestal z vojaškimi poveljniki in svetovalci. Nekateri med njimi so ga pozvali, naj premirja ne podaljša, saj je bilo večkrat kršeno − v času prekinitve ognje je bilo menda ubitih najmanj 27 ukrajinskih vojakov, medtem ko število žrtev na strani proruskih separatistov ni znano.

Ukrajinski predsednik je pozneje sporočil, da dogovor z EU in Rusijo ni bil spoštovan.

19:55: Za Moskvo je ohranjanje premirja v Ukrajini ključnega pomena, je na srečanju z veleposlaniki 28 držav članic Evropske unije in predstavnikom EU v Moskvi dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Kot so še sporočili iz njegovega urada, se je Lavrov kljub napetim odnosom med Moskvo in Brusljem zavzel za krepitev sodelovanja na področjih, ki koristijo tako Rusiji kot osemindvajseterici.

19:15: Tiskovni predstavnik ukrajinskega urada za nacionalno varnost je sporočil, da bodo ukrajinske oblasti odločitev o morebitnem podaljšanju premirja sprejele še pred njegovim predvidenim iztekom ob deseti uri zvečer po lokalnem oziroma ob 21. uri po srednjeevropskem času.

17:42: Spomnimo, drevi se na vzhodu Ukrajine izteče podaljšana prekinitev ognja, hkrati pa tudi rok, ki ga je Moskvi za umirjanje razmer postavila Evropska unija, sicer ji grozijo nove sankcije.

17:40: Ruski in ukrajinski predsednik sta se tudi strinjala, da si bosta prizadevala za izpustitev večjega števila talcev in zapornikov, poroča Reuters.

17:35: Putin, Merklova, Hollande in Porošenko so podprli takojšno organizacijo tretjega kroga posvetovanj med predstavniki Kijeva in jugovzhodnih regij, so po navedbah tiskovne agencije Interfax sporočili iz Kremlja. Voditelji so se strinjali, da bodo svojim zunanjim ministrom nemudoma naročili, da stopijo v stik drug z drugim in nadaljujejo razpravo o tej temi. Iz Kremlja so še sporočili, da je ruski predsednik pozval k podaljšanju premirja.

17:25: Ukrajina in Rusija sta sklenili, da si bosta skupaj prizadevali za vzpostavitev dvostranske prekinitve ognja na nemirnem vzhodu Ukrajine, so sporočili iz urada francoskega predsednika Françoisa Hollanda, poroča BBC. Sosedi bosta sodelovali tudi pri oblikovanju učinkovitega nadzora meje.

Kot pojasnjuje tiskovna agencija Reutres, sta Kijev in Moskva dogovor sklenila po telefonskem pogovoru nemške kanclerke Angele Merkel, ruskega predsednika Vladimirja Putina, ukrajinskega predsednika Petra Porošenka in francoskega predsednika Hollanda.

***

Merklova, Hollande in Putin za podaljšanje premirja

Naj vse sprte strani na vzhodu Ukrajine podaljšajo premirje? Kanclerka Merklova, francoski predsednik Hollande in ruski predsednik Putin se strinjajo. Toda protestniki na kijevskem trgu Majdan od predsednika Porošenka zahtevajo nasprotno – dokončni vojaški obračun s proruskimi uporniki.

Kriza v Ukrajini se očitno nadaljuje. Po poročanju tiskovnega urada francoskega predsednika Françoisa­ Hollanda so se francoski predsednik, nemška kanclerka Angela Merkel, ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Petro Porošenko tik pred iztekom ponedeljkovega premirja na vzhodu Ukrajine več kot dve uri po telefonu pogovarjali o rešitvi zapleta in stabilizaciji razmer.

Merklova, Hollande in Porošenko so se pri tem strinjali, da je premirje nujno podaljšati, pridobljeni čas pa izkoristiti za začetek uresničevanja mirovnega načrta novih ukrajinskih oblasti. Za dogovor o dolgoročnejšem premirju med ukrajinsko armado in tako imenovanimi proruskimi separatisti se je v pogovoru odločno zavzel tudi ruski predsednik Putin.

Toda na osrednjem kijevskem trgu neodvisnosti je minuli konec tedna več tisoč Ukrajincev skupaj s pripadniki tako imenovanih skupin prostovoljnih bojevnikov protestiralo proti taki odločitvi. Od novega predsednika Porošenka so zahtevali, naj konča 20. junija sklenjeno premirje na vzhodu države, ki se je uradno izteklo v ponedeljek zvečer, in okrepi spopad z uporniki do dokončne rešitve in vojaške zmage nad njimi. Po mnenju številnih Ukrajincev premirje namreč ni prineslo otipljivih ­rezultatov.

Premirje je bilo v minulih desetih dneh in tudi med minulim vikendom večkrat prekršeno. V soboto in nedeljo je na vzhodu države padlo več žrtev, obe strani pa sta za kršitev premirja tudi tokrat dosledno obtoževali druga drugo. Separatisti iz samoimenovane Ljudske republike Doneck in Lugansk od oblasti v Kijevu ves čas zahtevajo, naj za kakršnakoli pogajanja najprej umakne svojo armado z vzhodnih delov države, iz Kijeva pa dosledno odgovarjajo z zahtevo, naj se uporniki najprej razorožijo, Rusija pa da naj jih neha podpirati. Po trditvah ukrajinskega letalstva naj bi v soboto nad vzhodno Ukrajino menda sestrelili celo rusko brezpilotno letalo, ki da je vohunilo nad obmejnimi predeli blizu Luganska. Po ocenah Združenih narodov je bilo od sredine aprila do danes v ukrajinskih konfliktih ubitih najmanj 423 ljudi, med njimi veliko civilistov.

Merklova, Hollande, Putin in Porošenko naj bi se v svojem nedeljskem telefonskem pogovoru zato zavzeli za morebitno akcijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi v vzhodnih predelih Ukrajine. S pomočjo Ovseja naj bi bilo mogoče učinkoviteje nadzorovati tudi ukrajinsko-ruske mejne prehode in s tem v kriznih delih države preprečevati oskrbo samozvanih bojevnikov z ruskim orožjem. Izpustitev še zadnjih izmed maja v vzhodni Ukrajini zajetih opazovalcev Ovseja so vsi štirje v telefonskem pogovoru sodelujoči predsedniki, tudi Putin, sprejeli z olajšanjem, hkrati pa napovedali, da bodo pogovore o možnem sodelovanju Ovseja pri stabilizaciji razmer in utrditvi premirja v vzhodnih delih Ukrajine nadaljevali.

Vključitev Organizacije za varnost in sodelovanje v reševanje ukrajinske krize bi v primeru ustreznega ruskega sodelovanja z Ovsejem in EU v veliki meri lahko ustavila tudi predvideno zaostritev sankcij, ki so jih šefi držav in vlad med vrhom v petek v obliki ultimata postavili Moskvi, če ta do ponedeljka ne bo pripravljena pomagati pri razelektritvi napetosti v Ukrajini. Med predlogi vrha EU naj bi bila namreč tudi vrnitev treh mejnih prehodov Ukrajini, kar bi skupaj z mirovnim predlogom ukrajinskega predsednika Porošenka lahko prispevalo k zmanjševanju napetosti.

Porošenkov mirovni predlog namreč med drugim predvideva vzpostavitev deset kilometrov široke tamponske cone ob ukrajinsko-ruski meji, za tiste vzhodnoukrajinske upornike, ki niso zagrešili hujših kaznivih dejanj, pa nobenih kazenskih sankcij, če se odrečejo nasilju in predajo orožje.