Tiskane izdaje
Vroči kostanj so danes dobili na mizo še finančni ministri evrskega območja. Francoski predsednik François Hollande je pri opozarjanju na rastoči tečaj evra v primerjavi z drugimi valutami že tako postal zastavonoša. Zahteva, da bi denarna unija imela tečajno politiko, saj sicer utegne dobiti tečaj, ki ne ustreza dejanskemu stanju njenega gospodarstva. Prejšnji teden je opozoril, da bi evro morali zavarovati pred iracionalnimi gibanji. Njegova vrednost v primerjavi z jenom, dolarjem ali funtom se je namreč v zadnjih mesecih okrepila.
V ospredju je Japonska pod novim premierom Šinozom Abejem, ki pritiska na centralno banko, naj z ukrepanjem oslabi tečaj. Jen je že tako v primerjavi z evrom v zadnjega pol leta izgubil tretjino vrednosti. Tudi britansko in ameriško ohlapno denarno politiko kritiki razglašajo za manipulacijo s tečajem. Brazilska predsednica Dilma Roussef je že pred letom dni govorila o cunamiju poceni denarja, ki se iz razvitih držav seli v hitro rastoča gospodarstva. Zaradi tega so tamkajšnje valute pod pritiskom, njihova vrednost se povečuje, gospodarstva izgubljajo konkurenčnost.
Grozeči vrtinec
Zadnje dogajanje je še spodbudilo retoriko, govorjenje o grozeči valutni vojni, ki se začne, ko si države v krizi z umetnim zniževanjem tečaja poskušajo zagotoviti konkurenčne prednosti. Temu nato sledijo še druge države in svet se po takem scenariju znajde v vrtincu valutne vojne, v kateri na koncu ni zmagovalcev. Kljub temu v Parizu pričakujejo, da se bo območje evra, pravzaprav ECB, odzvalo. Zaradi podatkov o slabljenju konkurenčnosti francoskega gospodarstva ima Hollande očitno pred očmi nacionalne interese.
Ko so finančni ministri prihajali na zasedanje v Bruselj, so bila njihova mnenja različna. Ker se s krepitvijo tečaja evra izdelki iz evrskega območja na svetovnem trgu podražijo, bi po besedah francoskega finančnega ministra Pierre Moscovicija morali oblikovati skupno stališče, da bi na zasedanju G20 zagovarjali stabilne tečaje. Zlasti v severni frakciji denarne unije zavračajo kakršne koli posege. Avstrijska finančna ministrica Maria Fekter je glede močnega evra povedala, da bi bilo umetno slabljenje vrednosti valute neprimerno.
Novi vodja evrske skupine, nizozemski finančni minister, Jeroen Dijsselbloem, se je glede razprav za zaprtimi vrati zavil v molk. Pojasnil je le, da bi o tej temi lahko razpravljali kvečjemu na zasedanju G20 konec tedna. Predstavniki ECB pa v javnih nastopih zavračajo logiko, po kateri je tečaj ključen za konkurenčnost kriznih držav, kakršna je Španija. Večjo vloga naj bi imeli stroški dela, produktivnost, birokracija. Četudi se druge centralne banke odločajo za take korake, v očeh Frankfurta ni nujno, da bi jim ECB sledila.
Ciprski glavobol
Glavna tema na mizi finančnih ministrov ostaja vprašanje Cipra, ki je že pred poletjem zaprosil za pomoč pri reševanju bank, a največ težav je pri podrobnostih. Predvideni obseg rešilnega svežnja je v primerjavi z drugimi državi majhen, okoli 17,5 milijarde. Ključne države plačnice na čelu z Nemčijo zahtevajo, naj Nikozija najprej naredi več za preprečevanje pranja denarja. Otok, ki je nekakšna neuradna davčna oaza, je namreč pritegnil veliko sumljivega kapitala. Postal je pravo finančno zatočišče ruskih oligarhov.
V evrski skupini zavlačujejo z odločanjem o pomoči, po novem čakajo na oblikovanje nove vlade po marčevskih predsedniških volitev. Ugiba se o različnih scenarijih pomoči. Tako je londonski FT poročal o radikalni rešitvi, po kateri bi del svojega denarja izgubili tako investitorji v ciprske obveznice kot lastniki nezavarovanih depozitov v bankah. Takšna rešitev ni verjetna, saj bi izgube investitorjev spet okrepile nezaupanje ne samo v ciprski finančni sistem, marveč v celotno območje evra.
