Romuni in Bolgari so grešni kozli

Beograd – Romuni in Bolgari, ki lahko od 1. januarja delajo v katerikoli članici EU – na razočaranje Britancev, ki so postavili letališke straže na Heathrowu – niso preplavili drugih trgov EU. Upravičena pa je bojazen, da bosta Romunija in Bolgarija izgubljali najboljše kadre.

Kot je povedal romunski premier Victor Ponta, se je Romunija s tem, ko za Romune ne veljajo več omejitve na trgu dela, končno izenačila z drugimi članicami Unije. Drugi politični voditelji se na odpravo omejitev niso odzvali, so pa romunski poslanci v evropskem parlamentu ostro reagirali na napoved britanskega premiera Davida Camerona, da bo Velika Britanija po hitrem postopku sprejela zakonodajo, ki bo romunskim in bolgarskim priseljencem omejila socialne pravice.

Romunski poslanci so tako britansko priseljensko politiko kot nemško zamisel o prstnih odtisih označili za srednjeveško metodo. Nemci bodo o ukrepih, ki naj bi preprečili tako imenovani socialni in zdravstveni turizem, odločali še ta mesec. To, da ima oportunistični strah velike oči, se je pokazalo na Heathrowu, kjer so letališke straže in novinarske ekipe po novem letu zaman čakale priseljence v zasedi. Namesto pričakovanega vala migrantov so se v državo vrnili le Romuni, ki so praznike preživeli v domovini.

V Romuniji še opozarjajo, da niso vsi Romuni revni in berači, kot jih vidijo v Veliki Britaniji in Nemčiji. Po navedbah poznavalcev se je večina Romunov, ki je imela ta namen, odpravila s trebuhom za kruhom že pred odpravo omejitev, pri čemer gre v glavnem za mlade in izobražene, ti pa v državah, kjer so našli delo, redno plačujejo davke in ne obremenjujejo socialne blagajne. Ker v tujini živi kar tri milijone Romunov, jih ni mogoče primerjati s Poljaki, ki pred odpravo omejitev za poljske delavce v EU praviloma niso iskali dela zunaj svoje države.

Če so se Nemci deloma upravičeno bali Poljakov, se na primer Francozi pretirano bojijo Romov iz Romunije, kot da so edina evropska država, ki se ubada z romsko problematiko. Kakor koli že, iz Romunije bodo imigrirali izobraženi kadri, ki želijo izpopolniti znanje in poklicno napredovati, proti priseljevanju romunskih revežev pa so tudi Romuni, ki že živijo in delajo v drugih članicah Evropske unije.

Čeprav je res, da so v Romuniji območja, ki nimajo perspektive, gre hkrati za eno izmed redkih držav članic EU, ki beleži gospodarsko rast, in edino državo v EU, ki je energetsko neodvisna. Hkrati tudi drži, da ni mogoče primerjati gospodarske rasti v Romuniji z rastjo v Nemčiji, vendar Romunije tudi ni mogoče primerjati z Grčijo, ki je kot najšibkejša evropska država prvega januarja prevzela od Litve predsedovanje Evropski uniji.

Bolgarski zunanji minister Kristjan Vigenin je poudaril, da Bolgari niso berači. Po njegovem mnenju napovedi britanske vlade, da bo po hitrem postopku sprejela zakonodajo za omejitev pravic do socialnih ugodnosti za priseljence iz drugih držav članic EU, vodi neutemeljena histerija. Vigenin je še pojasnil, da je večina Bolgarov v Veliki Britaniji visoko izobraženih in z dobro plačano službo, preostali pa na trgu dela prevzemajo slabše plačana in težka fizična dela, ki se jih Britanci neradi lotijo. Potrdilo se je tudi njegovo prepričanje, da po novem letu ne bo množičnega navala Bolgarov v Veliko Britanijo.

V Bolgariji se je uprla inteligenca, ki se zavzema za demokratične vrednote, transparentne politične procese in dostojno življenje. Nobena skrivnost ni, da so ljudje frustrirani, ker Bolgarija zagotavlja najnižjo kakovost življenja ljudem v EU, vendar večina mladih ne želi zapustiti države, svojih domov in družin. Na 1. januar so tako komaj čakali le Bolgari, ki že živijo v tujini, predvsem študenti, ki pričakujejo poenostavitev postopkov za delo ob študiju.

Bolgari so strpno prenašali lastno politično elito. Čeprav je evropske prestolnice zajel val protestov, poldrugo desetletje niso šli na ulice. Ko jim je bilo dovolj, so najprej šli na ceste obupanci, po novem pa so se oblasti uprli mladi izobraženi in dobro stoječi ljudje, ki ne želijo s trebuhom za kruhom v tujino, da bi si zagotovili dostojno prihodnost. Živeti želijo v urejeni državi, ki jim bo omogočila, da z lastnim delom pridobijo vse, kar mislijo, da jim manjka.

Čeprav je EU lani vodila boj proti brezposelnosti, imajo mladi le malo možnosti, da najdejo delo. Ker so evropski politiki v glavnem samo modrovali, so najbrž ocenili, da lahko izgubljanje popularnosti ustavijo s pomočjo stereotipov, Bolgare in Romune pa je bilo zaradi odprtja trga dela najlažje označiti za grešne kozle.