Rusi in Američani o Ukrajini
Ameriški in ruski diplomati so v Ženevi začeli pogajanja o reševanju krize, povezane s kopičenjem ruske vojske ob mejah z Ukrajino. Pričakujejo tudi pogajanja na sedežu severnoatlantske zveze Nato v Bruslju in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi na Dunaju, nekateri opazovalci pa krizo že primerjajo z berlinsko z vrhunca hladne vojne.
Številni Američani verjamejo, da rusko rožljanje Ukrajini presega vse meje, in mora zato Zahod predsedniku Vladimirju Putinu to jasno pokazati. Njegovi motivi namreč še niso vsem jasni in zato tudi ne morebitni domet ženevskih in drugih pogajanj. Demokratski predsednik Joe Biden je enkrat že izkusil rusko spreminjanje meja v Evropi, saj je Putin zavzel ukrajinski Krim ter podprl proruske upornike na vzhodu Ukrajine v času njegovega podpredsedniškega delovanja v Beli hiši Baracka Obame. Sedanje izzivanje se zdi številnim opazovalcem še nevarnejše, češ da poskuša Kremelj z vztrajanjem pri pogajanjih z ZDA razdeliti tradicionalne zaveznike iz severnoatlantske vojaške zveze.
Nekateri poskušajo razumeti tudi ruske argumente. Putin z vsemi silami zavrača navzočnost Nata v bližini meja svoje države, a takšna taktika vsaj na Zahodu ne kaže velikih uspehov. Po poročilih iz Skandinavije celo Finska in Švedska razmišljata o pristopu k Natu, Rusijo pa, kot kaže, vendarle najbolj zanimajo druge države nekdanje Sovjetske zveze. To dokazuje tudi vojaško posredovanje v Kazahstanu in tudi tega na Zahodu ocenjujejo zelo različno. Republikanski kongresnik Mark Green verjame, da bo obračunavanje z nasprotniki tamkajšnjega režima zmanjšalo rusko sposobnost za večji konflikt v Ukrajini, nekdanji zunanjepolitični svetovalec republikanske Bele hiše John Bolton pa ugiba o morebitnih prizadevanjih za prerod Sovjetske zveze.
Putin je pri doseganju tega cilja hkrati dejaven in potrpežljiv, je v časopisu Wall Street Journal zapisal avtor knjige Soba, v kateri se je zgodilo, kazahstanske težave pa naj bi mu odpirale nove možnosti. Še ena kandidatka za novo postsovjetsko povezovanje naj bi bila Belorusija, hkrati z varnostnimi zagotovili prijateljskih režimov pa Putin za ukrajinski poklek potrebuje, da so zahodne vojaške sile daleč stran. Samo vzhodnoevropske članice vojaške zveze Nato so se po Boltonovem prepričanju sposobne upreti ruskemu vmešavanju.
V skladu s takšnimi ocenami so tako v Washingtonu kot v Moskvi pred ženevskimi pogajanji zmanjševali pričakovanja, Bidnova administracija pa se mora braniti očitkov, da se v nevarnost spravlja že s privolitvijo v pogajanja. Državni sekretar Antony Blinken je pri tem poudarjal, da napredka ne bo, dokler bo Rusija držala puškino cev na glavi Ukrajine. Bela hiša tudi sicer zagovarja načelo, da se o usodi z rusko vojsko obkrožene države ne bodo pogajali brez njene privolitve, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je posvaril pred novimi napadi na Ukrajino in izrazil upanje v diplomatsko rešitev.
