ZDA uvedle nove sankcije
20.45 Predsednik Finske: Turčija podpira članstvo Finske in Švedske v Natu
Turčija bo na vrhu zveze Nato v Madridu podprla povabilo Finski in Švedski, da postaneta članici zavezništva, je danes sporočil finski predsednik Sauli Niinistö. Dogovor so Turčija, Švedska in Finska dosegle pred današnjim začetkom vrha Nata v španski prestolnici.
Niinistö, švedska premierka Magdalena Andersson in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan so danes ob posredovanju generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga dosegli dogovor o memorandumu, ki potrjuje, da bo Turčija na vrhu v Madridu podprla povabilo Finski in Švedski, da postanega članici zavezništva, je sporočil finski predsednik.
Tako je bila odpravljena glavna ovira za pridružitev Finske in Švedske zvezi Nato. Državi sta maja spričo ruske agresije na Ukrajino opustili dolgoletno politiko nevtralnosti in vložili prošnjo za vstop v zavezništvo. Ankara je širitvi sprva nasprotovala, saj je Finski in Švedski očitala, da podpirata organizacije, kot je Kurdska delavska stranka (PKK) v Turčiji.
19.20 ZDA uvedle nove sankcije
ZDA so danes uvedle nov sveženj sankcij proti 45 organizacijam in 29 posameznikom zaradi ruskega napada na Ukrajino. Na osveženem seznamu sankcij so med drugim predstavniki ruskega obrambnega podjetja Rostec in županja ukrajinskega mesta Melitopol Halina Danilčenko, ki je bila imenovana na položaj med rusko okupacijo.
Ameriški State Department je uvedel tudi prepoved potovanj v ZDA za 511 ruskih vojaških časnikov. Sankcije, ki poleg prepovedi potovanj zajemajo tudi zaplembe premoženja v ZDA, so uvedene tudi proti točno določenim vojaškim enotam Rusije, ki jih v Washingtonu obtožujejo vpletenosti v domnevne vojne zločine, med drugim v pokole civilistov v Buči.
16.45 Litva prepovedala uvoz ruskega plina
Litovski parlament je danes sprejel odlok o prepovedi uvoza ruskega zemeljskega plina v državo. Poslanci so namreč soglasno podprli spremembo zakonodaje, ki onemogoča dostop do litovskega plinskega omrežja dobaviteljem, ki prihajajo iz držav, ki predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti Litve. V okviru zakonodaje omenjeni dobavitelji prav tako ne bodo imeli dostopa do terminalov za utekočinjeni naftni plin (LNG) v Klajpedu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Izjeme se nanašajo na dobavitelje, ki preko Litve dobavljajo plin ruski eksklavi ob Baltskem morju Kaliningradu. Ta je sicer postala nova tarča diplomatskih posledic vojne v Ukrajini, potem ko je zaradi embarga EU na določene dobrine onemogočena njihova dobava iz preostalega dela Rusije v Kaliningrad. Po litovskih navedbah so sicer v državi že pred mesecem dni popolnoma zaustavili uvoz ruskih energentov. Glede na vladne podatke je Litva od Rusije letno kupovala za več kot tri milijarde evrov nafte, plina in elektrike.
16.00 Vlada sprejela pobudi za pristop Švedske in Finske h Natu
Vlada je na današnji dopisni seji sprejela pobudi za sklenitev Protokolov o pristopu Švedske in Finske k Natu ter ju poslala v potrditev odboru za zunanjo politiko. Protokola o pristopu držav bosta predvidoma podpisana na vrhu voditeljev držav in vlad Nata, ki bo potekal v Madridu med 28. in 30. junijem.
15.05 Rusija potrdila raketni napad na Kremenčuk
Ruske oblasti so danes potrdile ponedeljkov napad na ukrajinsko mesto Kremenčuk, vendar trdijo, da so njihove rakete zadele skladišče orožja in streliva ter da se je požar nato razširil na bližnje nakupovalno središče. To v času napada ni obratovalo, trdijo v Moskvi. Ukrajinske oblasti medtem poročajo o vsaj 20 smrtnih žrtvah med civilisti.
Kot je sporočilo rusko obrambno ministrstvo, so ruske rakete v ponedeljek zadele skladišče z orožjem in strelivom iz ZDA in Evrope v bližini avtomobilske tovarne v Kremenčuku. Eksplozija streliva naj bi povzročila požar, ki se je nato razširil na bližnje nakupovalno središče, navedbe ministrstva povzema nemška tiskovna agencija DPA.
Guverner osrednje ukrajinske regije Poltava Dmitro Lunin pa je danes dejal, da se je število smrtnih žrtev ruskega napada na nakupovalno središče povečalo na 20 in dodal, da še vedno pogrešajo 36 ljudi. Na telegramu je zapisal, da je na prizorišču ostalo več sto reševalcev, ki je doslej odstranilo okoli 60 odstotkov ruševin.
12.53 Stoltenberg pred vrhom Nata znova potrdil podporo Ukrajini
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes pred začetkom tridnevnega vrha Nata v Madridu dejal, da bo zavezništvo okrepilo podporo Ukrajini, tako zdaj kot dolgoročno. Napovedal je, da bo vrh »transformativen« in da bodo na njem sprejete številne odločitve, vključno z novim strateškim konceptom za novo varnostno realnost. »Na vrhu nameravamo okrepiti podporo naši tesni partnerici Ukrajini, tako zdaj kot dolgoročno,« je na twitterju zapisal Stoltenberg. Dodal je, da je danes govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim o poteku vojne v Ukrajini. Na vrhu v Madridu naj bi zveza Nato predstavila svojo najpomembnejšo spremembo politike od časa hladne vojne. Cilj tega je, da bi se zoperstavili grožnji, ki jo trenutno predstavlja Rusija, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Že v ponedeljek je Stoltenberg v Bruslju dejal, da bo prihajajoči vrh »transformativen« in da bodo na njem sprejete številne pomembne odločitve, vključno z novim strateškim konceptom za novo varnostno realnost po ruskem napadu na Ukrajino. Prav tako je v ponedeljek oznanil, da bo Nato število svojih sil za hitro odzivanje povečal na več kot 300.000. Trenutno je teh sil okoli 40.000. Poleg tega naj bi zveza Nato v nekaterih članicah namestila dodatno vojaško opremo in oborožitvene sisteme, vključno s sistemi zračne obrambe. Krepitev dolgoročne odvračalne in obrambne drže Nata v luči ruske invazije na Ukrajino bo ena od glavnih tem tridnevnega zasedanja voditeljev držav članic Nata, ki se bo danes začelo v španski prestolnici. Poleg tega bodo govorili še o nadaljnji pomoči Ukrajini, proračunskih izdatkih za obrambo in sodelovanju s partnerskimi državami ter obravnavali prošnji Švedske in Finske za pridružitev zavezništvu.
12.47 Voditelji skupine G7 obljubili milijardno pomoč za reševanje prehranske krize
Voditelji držav skupine G7 so danes obljubili skoraj pet milijard dolarjev za reševanje svetovne prehranske krize, ki jo je sprožila ruska invazija na Ukrajino. Dogovorili naj bi se tudi, da bodo preučili možnosti za omejitev cen ruske nafte, s čimer bi omejili prihodke Moskve za financiranje vojne v Ukrajini. Države skupine G7 so se zavezale, da bodo prispevale 4,5 milijarde dolarjev za pomoč pri reševanju težav pri preskrbi s hrano, ki postaja svetovni problem, večinoma zaradi ruske invazije na Ukrajino, ki je ena glavnih dobaviteljic žit v svetu. Od tega naj bi več kot polovico vsote prispevale ZDA, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Dve milijardi dolarjev naj bi bili namenjeni za reševanje življenj z neposrednimi humanitarnimi akcijami. Za trajnostno kratkoročno in srednjeročno pomoč v hrani je namenjenih 760 milijard dolarjev. Denar bo »podprl prizadevanja v več kot 47 državah« in »izboljšal odpornost in produktivnost prehranskih sistemov po vsem svetu, zlasti na ranljivih območjih«. Sredstva držav G7 za globalno prehransko varnost tako od začetka leta znašajo skupaj več kot 14 milijard dolarjev, je razvidno iz skupne izjave voditeljev ob zaključku tridnevnega srečanja, ki je potekalo na dvorcu Elmau na Bavarskem.
V sklepni izjavi je sedem gospodarsko najrazvitejših držav (G7) Rusijo tudi pozvalo, naj brezpogojno prekine blokado ukrajinskih pristanišč in preneha uničevati kmetijsko infrastrukturo. Prav tako so pozvali države in podjetja z večjimi zalogami hrane, naj pomagajo ublažiti prehransko krizo. V izjavi so pozvali vse države, naj se »izognejo čezmernemu kopičenju hrane, ki bi lahko vodilo v nadaljnje zvišanje cen«, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
11.28 Tudi Michelin bo dokončno zapustil Rusijo
Francoski proizvajalec gum Michelin je sporočil, da namerava svojo rusko dejavnost prestaviti v domače okolje. Kot glavni razlog za dokončni umik z ruskega trga je podjetje, ki je postalo zadnje v nizu zahodnih podjetij, ki zaradi vojne v Ukrajini zapuščajo ruski trg, navedlo težave v dobavni verigi.
10.47 Ruske sile vdrle v naselje v bližini Lisičanska
Na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo spopadi za nadzor nad strateško pomembnim mestom Lisičansk. V tamkajšnjem raketnem napadu je bilo menda ubitih osem ljudi, južno od mesta pa ruske sile poskušajo vdreti v naftno rafinerijo v naselju Vovčojarivka, je danes v poročilu o razmerah sporočil generalštab ukrajinskih oboroženih sil. V okolici Lisičanska ruske sile poleg uporabe minometov in artilerije izvajajo tudi zračne napade, je zapisano v poročilu, ki opozarja, da si Rusija še naprej prizadeva osvojiti in nadzorovati pomembno cesto med Lisičanskom in mestom Bahmut, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Prav tako naj bi ruske sile poskušale vdreti v naftno rafinerijo v Vovčojarivki južno od Lisičanska. Guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj je na telegramu zapisal, da Moskva v mestu uničuje infrastrukturo, kot so črpališča, mostovi in avtomobilski predori, ter obstreljuje številne soseske. Ena od ruskih raket je po njegovih besedah priletela tudi v bližino ljudi, ki so stali v vrsti za pitno vodo. Napad je menda terjal osem smrtnih žrtev in ranil 21 oseb. Tudi iz severovzhodnega mesta Harkov poročajo o smrtnih žrtvah, in sicer je v ruskem obstreljevanju umrlo pet oseb, 22 jih je bilo ranjenih, je povedal ukrajinski regionalni poveljnik Oleg Sinegubov. Dodal je, da je bilo med ranjenimi tudi pet otrok.
09.16 Ruske sile vse bolj izpraznjene
Po navedbah ministrstva za obrambo Združenega kraljestva so ruske sile vse bolj izpraznjene, zmanjšale so bojno učinkovitost in so dosegle taktični uspeh le pri Severodonecku, kljub temu da so postavile jedrne elemente šestih različnih vojsk. Kot navaja zadnje poročilo britanske obveščevalne službe, ki ga povzema Guardian, »ukrajinske sile še naprej utrjujejo svoje položaje v Lisičansku, medtem ko so podlegle ruskim silam v Severodonecku. Ukrajinske sile še naprej motijo rusko poveljevanje in nadzor z uspešnimi napadi globoko za ruskimi črtami. Med 24. in 26. junijem je Rusija sprožila nenavadno intenzivne valove napadov po Ukrajini z uporabo raket dolgega dosega. To orožje je bilo zasnovano tako, da je prevzelo tarče strateškega pomena, vendar jih Rusija še naprej porablja v velikem številu za taktično prednost.« Navedli so tudi, da so ruske oborožene sile vse bolj izpraznjene. Trenutno sprejemajo stopnjo poslabšane bojne učinkovitosti, ki je verjetno dolgoročno nevzdržna.
07.18 Število smrtnih žrtev v Kremenčuku naraslo na 18, približno 60 je ranjenih
Število žrtev ruskega raketnega napada na prenatrpano nakupovalno središče v osrednjem mestu Kremenčuk se je po podatkih ukrajinskih oblasti povečalo na 18, poroča Guardian. Iskalno-reševalne akcije se nadaljujejo danes zjutraj, ko delavci razstavljajo poškodovane gradbene konstrukcije in iščejo tiste, ki so morda še ujeti zaradi padlih naplavin. Iz ukrajinske državne službe za nujne primere so okoli 7. ure zjutraj po lokalnem času sporočili, da je v napadu umrlo 18 ljudi, od tega ena oseba, ki je podlegla poškodbam v bolnišnici. Zdravniško pomoč je poiskalo še 59 ljudi, 25 pa jih je bilo sprejetih na intenzivno nego v bolnišnico v Kremenčuku. V reševalna dela je bilo vključenih skupno 440 ljudi (od tega 14 psihologov) in 70 enot, dodajajo na agenciji.
01.33 Ruska raketa zadela poln trgovski center v Ukrajini
Raketa iz ruskega bombnika je v ponedeljek zadela trgovinski center v ukrajinskem mestu Kremenčuk, ki je bil po podatkih ukrajinskih oblasti v tistem trenutku poln ljudi. Natančno število smrtnih žrtev še ni znano, vendar naj bi jih bilo po besedah regionalnega guvernerja Dmitra Lunina najmanj 15. Napad so nemudoma obsodili voditelji držav skupine G7, zbrani na vrhu v Nemčiji, Ukrajina pa je zahtevala sklic izredne seje varnostnega sveta ZN. Skupina G7 je napad opredelila kot odvratno dejanje in vojni zločin. »Brezobzirni napadi na nedolžne civiliste so vojni zločini. Ruski predsednik Vladimir Putin in odgovorni za napad bodo odgovarjali,« je sporočila skupina voditeljev držav G7. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je povedal, da je bilo v času napada v trgovinskem centru več kot tisoč ljudi, poroča AFP.
Zelenski je napad, v katerem je bilo poleg smrtnih žrtev tudi najmanj 40 ranjenih, označil za enega najbolj predrznih terorističnih napadov v zgodovini Evrope. Zelenski je poudaril, da trgovinski center Rusiji ni predstavljal nobene grožnje in ni imel nobene strateške vrednosti kot tarča. Rusija je po njegovih besedah teroristično dejanje izvedla, da onemogoči normalno življenje ljudi.
»Rusija se še naprej izživlja nad navadnimi civilisti. Nima smisla računati na njeno dostojnost in človeškost,« je v večernem nagovoru Ukrajincem v ponedeljek povedal Zelenski. Ukrajinske oblasti poročajo, da je raketo izstrelil ruski bombnik tupoljev 22M3, ki je letel nad zahodno Rusijo pri Kursku. Kremenčuk, ki leži jugovzhodno od Kijeva, je napadla še ena podobna raketa iz istega ali podobnega ruskega bombnika, ki je uničila športno dvorano. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa Stephane Dujarric je napad obsodil in dejal, da civilna infrastruktura ne sme nikoli biti tarča napadov.
00.30 Voditelji članic Nata začenjajo vrh o vojni v Ukrajini in odzivu nanjo
Voditelji zveze Nato bodo danes s slavnostno večerjo v Madridu začeli tridnevno zasedanje, v ospredju katerega bosta nadaljnja pomoč Ukrajini ter krepitev obrambne in odvračalne drže Nata zaradi ruske agresije na to državo. Ob robu se bodo danes sestali voditelji Turčije, Švedske in Finske, ki se želita pridružiti Natu, a Ankara to blokira. Premierji in predsedniki 30 članic zavezništva bodo zasedanje v Madridu začeli danes s slavnostno večerjo, ki jo bo gostil španski kralj Filip VI.
Ob robu zasedanja bo generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg danes gostil tudi srečanje turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, finskega predsednika Saulija Niinistöja in švedske premierke Magdalene Andersson. Stoltenberg je pred vrhom izrazil upanje, da bodo v Madridu dosegli napredek v pogovorih o prošnjah Švedske in Finske za članstvo v Natu, ki sta se za to odločili po ruski invaziji na Ukrajino. Obravnavo njunih prošenj blokira Turčija, ki jima očita podporo Kurdski delavski stranki (PKK), ki jo Ankara obravnava kot teroristično organizacijo.
