Tiskane izdaje
Bruselj − V Severnoatlantskem zavezništvu razvoj dogodkov v Ukrajini, ki je v njegovih očeh ključno varnostno vprašanje na stari celini, spremljajo s precej zaskrbljenosti, a tudi mirnosti.
Dvodnevno zasedanje njegovih obrambnih ministrov so zaznamovale novice tako iz Ruske federacije kot tudi s Krima, ki bi − z velikim deležem ruskega prebivalstva in navzočnostjo črnomorske flote − utegnil postati veliko krizno žarišče. Kljub temu menda v zavezništvu niso pripravili nobenih kriznih načrtov. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je dogodke na Krimu − zasedbo vladne stavbe in parlamenta v Simferopolu − označil za skrajno skrb vzbujajoče. Akcija oborožene skupine da je nevarna in neodgovorna.
O samih vajah ruskih oboroženih sil v bližini ukrajinske meje so bili v Natu obveščeni tik pred zdajci. To je sicer v skladu s pravili za takšna operacije, ki so v Rusiji razmeroma pogoste, a njihov časovni okvir je sam po sebi razlog za večjo negotovost glede prihodnje vloge Moskve v ukrajinski krizi. Nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen je ruske vojaške manevre označila za − napenjanje mišic. Rasmussen pa je Rusijo pozval, naj se odpove dejanjem, ki bi lahko pripeljale do zaostrovanja napetosti ali nesporazumov.
Američani budno spremljajo
Na vprašanje, ali bi vojaške vaje lahko bile podlaga za nastanek takega nesporazuma, Rasmussen ni natančno odgovoril. Moskva da je zavezništvo seznanila z vajo in zagotovila, da njen izvedba ni povezana z dogodki v Ukrajini. Tudi informacij, ki bi nakazovala, da ima Rusija načrte za vojaško posredovanje na ukrajinskih tleh, nimajo. Ameriški obrambni sekretar Chuck Hagel je izrazil pričakovanje, »da bodo druge države spoštovale ukrajinsko suverenost in se ognile izzivalnim dejanjem«. Zaradi tega da pozorno spremlja ruske vojaške vaje vzdolž ukrajinske meje.
Zavezništvo še posebej izpostavlja načeli nedotakljivosti meja in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Kljub temu je negotovo, koliko je na kakršen koli način pripravljeno pomagati Kijevu, če bi bili načeli prekršeni. Rasmussen je pojasnil, da iz Kijeva niso dobili nobene konkretne zahteve za pomoč. V Natu si − tako kot tudi v EU − želijo, da bi bila Rusija pri urejanju razmer v Ukrajini vključena in bi bila tako del rešitve. Toda na ruski strani pogrešajo izdelano strategijo in opažajo, da je hitrost razvoja dogodkov v zadnjem tednu dni presenetila Kremelj.
V zavezništvu vsaj v uradnih izjavah opozarjajo na politične cilje, na nujnost dialoga različnih strani v ukrajinski politiki. Ob robu zasedanja so opravili še sestanek posebne komisije Nato-Ukrajina, ki deluje že od leta 2008 in se je nazadnje sestala pred letom dni. V njenem okviru naj Nato spodbujal demokratični razvoj, obrambno reformo, vojaško sodelovanje. To v zavezništvu razumejo kot kanal za vpliv na ukrajinske oborožene sile in posredovanje vrednot, kakršna je nevpletanje vojske v notranjepolitična nesoglasja.
Največja težava grozeči bankrot
V takšnih okoliščinah ostaja povsem negotovo, kako naj bi v prihodnosti razvijali odnose Ukrajine z Zahodom. Ob notranji nestabilnosti in vpletanja drugih držav je največja težava finančni položaj. Tako v EU kot v ZDA se še bolj ali manj obotavljajo glede obljub pomoči pred bankrotom. Da se mu Ukrajina ogne, bo morala naprej dobiti kratkoročne finančne injekcije in nato še dolgoročni program IMF s strogimi varčevalno-reformnimi zavezami. Na strani EU naj bi pomoč koordiniral (tako z IMF kot drugimi institucijami in državami) gospodarski komisar Olli Rehn.
Čeprav je še nepredstavljiva napoved z vrha Nata leta 2008 v Bukarešti, da bo Ukrajina (kot tudi Gruzija) nekega dne postala članica zavezništva, je ena od posledic strateškega preobrata v Ukrajini njeno globlje politično in gospodarsko povezovanje z Evropo. Ne v zavezništvu ne v Uniji sicer nočejo na veliko razglašati strateške zmage Zahoda. EU, ki je doslej ponujala Kijevu le pridružitveni sporazum, ki vključuje prostotrgovinsko območje, je bila glede evropske perspektiva Ukrajine doslej zadržana. Po dramatičnem obratu pred tednom dni je voljnosti več.
Po optimističnih scenarijih, ki krožijo v bruseljskih možganskih trustih, bi ukrajinska kriza utegnila spodbuditi zbliževanje Rusije in Zahoda. Tak skupni projekt bi bilo lahko, denimo, finančno reševanje Ukrajine. V nadaljnji fazi bi bilo na mizi urejanje gospodarskih zadev, saj je Kremelj iz političnih razlogov ukrajinski sporazum z EU razglasil za veliko nevarnost za svoje gospodarstvo. Posvetovanja o medsebojnih vplivih gospodarskega povezovanja so napovedali na zadnjem vrhu EU-Rusija. Enotni gospodarski prostor od Lizbone do Vladivostoka pa je že tako ruski cilj.
